K A T E J A : Nothing is more beautiful!

Hi my Beloved!

Today is a day for relaxation. A walk in nature and the colorfulness of the day. What about poetry? Poetics of the day? I can create everything for myself. As I wish. I have not written a poem for a long time. What am I waiting for? The notebook on the nightstand is waiting. The poems are waiting. And the poetry night too. 

It is important that we hang out with people who build a relationship with us, not destroy it or ruining us.

If I look in my life, why would I have anything against the current? Why not accept everything as it is and just be. In his course of the river of life. I accept everything, as it happened. All patterns. I hug them. Thank you for telling me how it is not going. How would I like to write the story differently? Of course today is my time. Now, at this moment, it's my time. Here and only here is my point of power. That's right!

I’m grateful that exact patterns are revealed to me more than ever. It's like my cold water splashes my face! And that's good! Just wake me up! Splash! I deserve better! I deserve only the best! That's right! My life is precious. I'm precious. Exactly as I am.

I sincerely wish you, to be happy. The heart is our main compass. Where does it lead us today?

What now, when do we really have snow? Great! Just dress warmly! I'm ready for walks! It was such a wonderful sunset! I love that. Camel and tiger together ?! Nothing is more beautiful!

Love yourself, be yourself! Have fun!

Be delicious... inside outward...

Ly♥

P.S.: Be yourself! Love! Enjoy delightful fun day!

**

SLO: K A T E J A : Nič ni lepšega!

Hej moje drage, moji dragi!

Danes je dan za sprostitev. Sprehod v naravi in pisanost dneva. Kaj pa poezijo? Poetičnost dneva? Vse si lahko ustvarjam zase. Kot si želim. Že dolgo nisem pisala pesmi. Kaj pa čakam? Zvezek na nočni omarici čaka. Pesmi čakajo. Pa pesniški večer tudi.

Pomembno je, da se družimo z ljudmi, ki gradijo odnos z nami, ne pa ga rušijo. Ali nas rušijo. 

Samo, če pa pogledam tako v življenju, zakaj bi sploh karkoli proti toku? Zakaj ne bi vse sprejela kot je in samo bila. V svojem toku reke življenja. Vse sprejmem, kot se je zgodilo. Vse vzorce. Jih objemam. Hvala, ker mi kažete, kako ne gre. Kako bi rada zgodbo pisala drugače? Seveda je danes moj čas. Zdaj v tem trenutku je moj čas. Tu in samo tu je moja točka moči. Tako je!

Hvaležna sem, da se mi točno določeni vzorci še bolj razkrivajo kot kdajkoli. Tisto, ko mi pljuskne mrzla voda v obraz! In to je dobro! Samo zbudi me! Pljusk! Zaslužim si boljše! Zaslužim si le najboljše! Tako je! Moje življenje je dragoceno. Jaz sem dragocena. Točno taka kot sem. 

Srčno vam želim, da ste srečni. Srce pa je naš glavni kompas. Kam nas vodi danes?

Kaj pa zdaj, ko res imamo sneg? Super! Samo toplo se oblečem! Že sem pripravljena za sprehode! Tako izjemno čudovit sončni zahod je bil! To pa obožujem. Kamelje in tigrasto skupaj?! Nič lepšega!

Ljubite se, bodite kar ste! Zabavajte se!

Bodite sočni, od znotraj navzven!

Ly♥

P.S.: Bodite kar ste. Ljubite! Uživajte slasten zabaven dan!

Dobro je!

Teta Frida, Maribor, december 2018

Rada imam to prazničnost. Včeraj sem se peljala mimo stranske ulice našega lepega mesta. Tako bogato je bila okrašena. Razvejana drevesa so imela lučke vse po njih. Kot bi jih kdo posul s svetlečimi sijočimi diamanti! Med tem razkošjem pa so še bile živo redeče ogromne krogle. Lepo so žarele. Danes si želim tja. Še bolj! To pa je razkošje našega mesta. Lahko najdeš kaj izjemno lepega na nepričakovanem mestu. Zna presenetiti.

Zdaj pa tako uživam bo kavi. Taki. Čisto zame. Z riževim lešnikovim napitkom. Dobra je. In še velika skodelica je! To pa šteje. Nekako dobro je priti pisati med ljudi. Imajo tako lepo vse okrašeno. V lučkah. In božičnih kroglah zlate barve. Vse okoli mene je vrvež, v meni pa mir.

Rada pišem. Končno imam zdaj čas, da res lahko. Tako v miru. In prosto namenjam samo temu. To je dobro. Dobro za mojo dušo.

Kako zanimivo mi je to, da nekatere knjige pustijo pečat. Druge pa samo preberem in vem, v srcu vem. Z vsem bitje vem, da si še bolj želim uresničevati sebe. Pa tudi to, da se je vredno podati na srčno pot. Sreče. Svobode ustvarjanja. Radostno rast.

Kam me danes kliče srce?

Ljubek poetično srečen dan, moje drage, moji dragi!

Cmok! Objem!

P.S.: Moje življenje je polno lepote. Želim poetičnost v sebi spodbujati, jo podkuriti, da se še bolj razplameni. Srečnost, toplina, duša, ljubezen, srčnost naj se razcvetijo v meni. Kaj pa si ti želiš zase? Tako je! Zdaj pa to tkimo to danes v ta dan! Poetičen dan! Mišo Kovač - Ti si za me rođena  (https://www.youtube.com/watch?v=Od5GtsdeSlM)

Zlata čipka

Musikafe Ptuj, december 2018

Predolgo sem brala knjigo. Zato sem malo popoldne zadremala. Pred kosilom. Kako pa je to osvežujoče! Prav prijalo je! Potem sem se zbudila čisto v drugem svetu. Sveža. Polna energije. Zagnana. Prav mi je prišlo.

Spomnim se, ko je ati šel vsak dan po kosilu spat. Vsaj za malo. S sestro sva se ravno takrat najbolj razživeli. Ga žgečkali s kako travno bilko, da je mislil, da ga jezi muha. Mami pa naju je mirila, da morava biti tiho, ker je ati zmučen in rabi počitek.

Prav prija kdaj malo popoldansko dremanje. Uh, to pa je bil užitek!

Tako lep sončni zahod sem videla. Kot bi nebo samo do spodaj pokril z ljubkimi drobnimi raztegnjenimi oblački. Bili so kot majhna čredica. Niso se dotikali drug drugega. Skozi njih pa je sijalo zlato oranžno sonce. Lepo so bili obrobljeni z zlato čipko. To je kar trajalo in trajalo. Potem pa sem videla naprej bolj goste oblake. Samo tu pa tam je bila kakšna špranja. Res drobna. In potem je skozi eno tako špranjico sijalo zahajajoče sonce. Bilo je kot v gledališču. Reflektor. Samo da je bil obrnjen navzgor. Spodaj ozek, potem pa se je razširil v kraljevo zlato rumeno oranžno pahljačo. Kaj tako lepega še nisem videla. Bilo je izjemno! To pa je za dušo!

Včeraj sem pisala pozitivne aspekte najpomembnejših stvari. Pa saj niso stvari. Vse to sem se nalezla od Abrahama (Esther Hicks). Najdi deset najljubših stvari. Vsega. Najlepše pa mi je bil poslušati o tem, da če ti nekje ni všeč, da se premakni drugam. Ampak prej najdi deset najljubših stvari, ki so zdaj prisotne.

Zaljubi se vase. kaj je deset najljubših stvari na sebi?

Ljubek sijoč pristen srečen sončen dan!

Cmok! Objem!

P.S.: Tkem poetičnost v svoj vsakdan z nitkami sreče. Srce mi je kompas. Kam te vodi danes? Elvis Presley - Jailhouse Rock (https://www.youtube.com/watch?v=gj0Rz-uP4Mk)

K A T E J A : Juicy sunshine colors...

Hi my Beloved!

We create our space and time when we can really be in peace. Then everything is processed inside us. All this experience throughout the day, than I calm down to get back in touch with me again. We collect all the impressions. We feel it. What do you feel? What do you want? How can you create it for yourself? What kind of space do you want for yourself?

I’m responsible for myself. We expect others to give us what is our own job. It is important to hear your own inner word. We were not seen and heard often. First, it's time to give it all to ourselves. And everything else we need.

It leads me to the colorfulness of who I am. I love who I am. I know. How would you make the journey, the life that you love?

  

Wait. Before I move on. How can I really create life today, as I really want? I'm a artist. I'm a writer. That's what I want to do more. Me. It's like I am. Love for myself is also that I do what pleases me. I'm waiting for this to become even more nested in me. I'm authentic. I’m exactly who I am.

I'm all that I am. I am still creating. I'm still getting there. I’m becoming me. And. I already am everything. I can never do enough to feel enough. First, I want to feel enough. I'm the only one who makes this decision. I'm the only one who decides. I'm good enough. now I'm determined.

I'm preparing a nest for myself.

The ice cold river flows. Such pastels are also colors. Everything in the lemon yellow green. I know. I'm growing. In juicy sunshine colors. I love it!!!

A lovely day full of adventure!

Love yourself, be yourself! Have fun!

Be delicious... inside outward...

Ly♥

P.S.: Be yourself! Love! Enjoy delightful pink day!

**

SLO: K A T E J A : Sočne sončne barve...

Hej moje drage, moji dragi!

Ustvarjamo svoj prostor in čas, ko smo res lahko v miru. Takrat se vse procesira v nas. Vse to doživljanje čez dan, da sem umirimo, da se spet povežemo s sabo. Zberemo vse vtise. Se začutimo. Kaj čutim? Kaj si želim? Kako si lahko to ustvarjam zase? Kakšen prostor si želim zase? 

Sama sem odgovorna zase. Od drugih pričakujemo, da nam dajo to, kar je naše delo. Sebe, svojo notranjost je najprej pomembno slišati. Velikokrat nismo bili videni in slišani. Najprej je čas, da damo to sebi. Pa še vse kaj drugega, kar rabimo.

Vodi me pisanost tega, kar sem. Rada sem to, kdo sem. vem. Kako bi si ustvarila pot, življenje, da bi meni bilo všeč?

Čakaj. Prej ko odbrzim dalje. Kako si res lahko danes ustvarjam življenje, kot si res želim? Sem slikarka. Sem pisateljica. To si želim, še več ustvarjati. Sebe. Taka kot sem.

Ljubezen do sebe je tudi to, da delam to, kar me veseli. Čakam, da se to še bolj ugnezdi v meni. Jaz sem pristnost. Jaz sem točno to, kar sem. sem vse, kar sem. Še nastajam. Še postajam. Ampak še zdaj sem vseeno dovolj. Že zdaj sem vse. Nikoli ne morem narediti dovolj, da se počutim dovolj. Najprej se želim počutiti dovolj. O tem samo jaz odločam. Samo jaz odločam. Dovolj sem. Zdaj sem odločena.

Pripravljam gnezdo zase.

Ledeno mrzla reka teče. Take pastelne so tudi barve. Vse v limona rumeno zelenem. Vem. Dozorevam. Rastem. V sočne sončne barve. Obožujem!!!

Ljubek dan poln pustolovščine!

Ljubite se, bodite kar ste! Zabavajte se!

Bodite sočni, od znotraj navzven!

Ly♥

P.S.: Bodite kar ste. Ljubite! Uživajte slasten pink dan!

Mačja stran...

Maribor, december 2018

Moje življenje je zgodba, vsak dan s svežim listom. Bom gledala nazaj in prepisovala? Ali bom napisala kaj svežega? Kaj resnično pristnega? Kam me vodi srce danes? Živimo veselo pristno življenje po svoje.

Kar nisem želela iti spat. Bilo je že danes, pa sem mogla prebrati do konca. Zanimiva zgodba. Bom posebej pisala o tem. Toliko samosvojosti in poslušanja srca, njegove notranje narave. Res, skoraj brezpogojno. Neverjetno. Ekstremno. Navdušena sem.

Podobno kot zgodba Freedya Mercury, samo bil je to, kar je.

Nimam tako ekstremnih pogledov na svet in nisem tako divja in drugačna. Samo v nekaterih vidikih. Pustimo zdaj to! Preveč podrobnosti! Izbris! Zakaj pa si potem vseeno ne upam biti to, kar sem? Saj si upam, malo po malo. Čisto malo po malo. Tako, da še imam občutek, da sem, pristna.

Pri obeh omenjenih pa je to šlo na polne. Saj sta imela neka obdobja neodločenosti ali nedoločenosti. Vseeno pa sta potem, ko sta odkrila svojo resnico, za to tudi živela. Saj to je tisto, za kar se res splača živeti.

Kaj je miška, se bom spravila iz luknjice? Si bom dovolila biti levinja, kot se vidim v resnici? Ali pa vsaj mačka?! Mačke so mi pri srcu. In to z razlogom, ker so tako samosvoje. Udomačene samo do mere, kot jim je všeč. Imajo tudi ostre kremplje, če je potrebno. Pa kaj to jaz sebi grozim? Pa daj no! Vse je prepleteno nežnost in moč.

Pa kaj res moramo o mačkah? Verjetno pa niti nisem mačka, ker tako uživam v kavi. Ampak moja mačja stran zraven prede od užitka.

Ljubek sijoč pristen kičasto srečen dan!

Cmok! Objem!

P.S.: Življenje je pustolovščina?! Kam greš danes? Kam te vodi srce? Poslušajmo svoje srce!  Dean Martin - Let it Snow! (https://www.youtube.com/watch?v=mN7LW0Y00kE)

Pa kaj!?!!!!!

Izjemno dobro se počutim, da sem si res vzela čas zase, za izlet. To mi pa toliko pomeni. Mrzlo je. Pa kaj! Vedno je čas za potovanje. Pa čeprav tudi samo do sosednjega mesteca. Kako je ljubko. Pogrešala sem ga že. Grad. Reko. Sprehode ob vodi. Čisto blizu. Tako lepa pot je polna lučk. Božansko. Lepo. Za mojo dušo. Grad ravno obnavljajo. Pogled na mesto pa je čudovit! Še zvonik, stolp cerkve izgleda majčken. Majhen. Ljubek. Pristen. Strehe so tako lepe barve. Vsi odtenki opečnato rdeče. Rada imam to unikatnost pogleda na strehe, v ozadju reka in polno malih hišk. Vmes sredi vse te majhnosti, prepletenosti pa se dviga cerkvica. Saj je velika. Ampak od zgoraj je čisto majčkena.

Ptuj, Musikafe, 2018

Sprehod pa mi vedno napolni pljuča. Božansko. Zdaj pa sem na toplem čaju. V moji najljubši kavarni. Z mačkami. Seveda obožujem mačke.

To pa je res potovanje za dušo. Zdaj pa se malo grejem na toplem in pišem. Rada ima to. Veličino tega občutka raziskovanja. Vedno sem malo zgubim. Zanalašč. Grem po ulicah. Kaj pa je tam? Kaj pa tam? Tu pa nisem bila. Potem se malo izgubim in vedno najdem veličasten drugi pogled na mesto. Spet z drugega kotička.

Čaj pa je tako dober. Okusen. Popoln. Topel. Vroč. Ni vroč, ravno prav. Prej sem šla po ulici. Pokukala sem skozi okno. Sedežna me je prav vabila. Zdaj pa sem tukaj. Rada imam to preprosto srečo. Božansko. Nadnaravno vsakodnevno lepoto.

Všeč mi je stena polna izsekov literature. Krogi s poetičnostjo. Stavki, ki imajo pomen, kakor za koga. Kakor kdo rabi. Bom delila kak krogec z vami.

Ljubek pocukrano srečen dan!

Cmok! Objem!

P.S.: Življenje je vsak dan polno priložnosti, da me razveselijo. To je moja izbira danes. Razvajanje. Ustvarjanje. Čas zase. Želim tudi tebi, da izbiraš cukerčke tvoje duše, zaklade tvojega srca. Vsak dan sproti se odločamo za srečo. Si zraven? Brandi Carlile - The Story (https://www.youtube.com/watch?v=o8pQLtHTPaI)

Me slišiš? Hej!!!

Kako dobro je bilo brati v postelji! Prav pogrešala sem knjige. Saj sploh nisem vedela, da jih. Saj sem vsak dan skoraj malo brala. Ampak tako, kot te knjiga potegne vase. V zgodbe, pusti domišljiji prosto pot. Srečen si, kot je glavni lik srečen in žalosten, ko je junak žalosten. Njegovi uspehi so tvoji uspehi. Čisto sem padla noter. Dobro branje. Najbolj pa mi je bila všeč ta njegova narava, ki ga je klicala in je tudi naredil vse, da ji je sledil.

Dala mi je veliko misliti. Kje me kliče moja narava, pa se še delam gluho? Slišim, pa nočem slišati. Kako je to? Zakaj? Še kar vztrajam v tem udobju vsakdanjika. Ampak ta vsakodnevna rutina mi prinaša vsakodnevne običajne učinke, ki niso več tako posebni. Ne dajejo mi tistega pravega zadovoljstva. Bom še kar vztrajala v tem udobju, ki je samo navidezno?

Rada imam pustolovščino, sploh tako, ki je globinska. Znotraj sebe. Vse se spreminja v meni. Potem pa še navzven. Rada imam to drznost in svežino. Sama se najbolje poznam. Seveda je potem najlepše priti nazaj v zavetje doma. V moj brlog. Kaj sem slučajno medved? Rada bi si ustvarila svoj brlog čimbolj udobno. Samo zato, da potem grem raje v svet, sem tam vse, kar sem. celovitost. Pisanost. Drugačnost. Potem pa se spet vrnem v brlog.

Ne moram povedati, kako me je navdušil Freedy Mercury. Poslušala sem še nekaj njegovih intervjujev. Bil je čisto sproščen, tak kot je. Povedal je, da je samo to, kar je. Da je spontan na odru, Da dela to, kar mu je res v veselje in to zna najboljše. Navdih vedno priteka. Deli samo njegov pogled na teme (ljubezen), ki so jih že vsi občutili. Več mi je tudi, kako je vse stavke končal z "darlig". Moja draga, ljubi, ljubček, srček. Kako simpatično. Čisto samosvoj je bil in je v tem užival. Izražal je svojo edinstvenost. Bil je drugačen in imel je pogum, da je živel čisto po svoje.

Ljubek sijoč pristen samosvoj dan!

Cmok! Objem!

P.S.: Živim polno srčno življenje in tako naj bo srce danes naš kompas. Samo danes. In potem vsak dan! Tako je!