Sneg? Pa da!

Hej, spet je snežilo. Kako je pa to lepo. Najprej je samo deževalo in sem se že norčevala iz vremenske napovedi.

Prodajlaka kruha me je opozorila, da je napovedano veliko snega.

»Tam viskoko, kjer vi živite!« (Mislila sem vznožje Pohorja...)

»Celih petiindvajset centimetrov!«

»Tote tri snežinke, ki bodo padle!«

»Boš že videla! Se bova potem pogovarjali!« mi je odločno odgovorila. (Mogoče zdaj nekaj dni ne bom šla po kruh tja. Saj ne! Hecam se! Saj so res padle tri snežinke... in še nekaj zraven...)

Res malo puheca na mojem avtu, ko sem pogledala skozi okno… Ljubko! Izjemno zanimivo.

Saj bo pomlad! Vse že v meni kliče po toploti. Pitju kave kajr zunaj na sončku in vetrc v laseh. Prav uživam že v mislih, kam vse bom šla.

Uh, še malo pa bo dopust. No tako kmalu ne! Ampak bo!

Včeraj sem brala tako dobro knjigo. Vedno odlašamo s srečo. Spominjamo se starih dobrih časov. Ali hrepenimo po čem iz prihodnsoti. Potem pa nam uidejo vsi ti lepi trenutki, ko imam priložnost za srečo. Ampak danes ne bom pustila tej zanki, da me ujame. Že zdaj se smejem zravne ko pišem.

Užviala bom ob kavi. Povohala jo bom, kako mi diši. Ob prehodu po mestu bom še bolj opazovala lepote. Zavila se bom v topel pulover, da me objame. Obula tople čevlje in gremo! Sneg čaka! Saj ne bo dolgo…  

Lep marčevski dan, ljubko in pristno, moje drage, moji dragi!

Cmok! Objem!

P.S.: Čas je za lepote sveta, da so užite vsak dan sproti! Ne več odlašati! Veter - Bela snežinka (https://www.youtube.com/watch?v=HwfMK_b1IIk)

Štajerski la dolce vita...

Včeraj pa se mi je res moralo muditi. Zjutraj ko sem se zbudila, sem presenečena ugotovila, da še imam kavo. Včerajšnjo... Seveda na nočni omarici. Kaj je nisem včeraj do konca spila? In res je! Najraje pijem kavo v postelji. Še boljša je edino kje ob morju. Tako blizu morja, da si že noge noter namakam.

Malo pa ga že pogrešam. Morje. Plavanje. Užitek. Sladko brezdelje italijanski stil. La dolce vita. Zakaj pa ne! 

Saj lahko imam la dolce vita na štajerki način. Imam ogromno vode in prav lepo šumi ta naša Drava. Valovi. Imamo božanski sladoled s smetano! O kavi, da niti ne razpravljam. Jaz sem rojena za naše lepo mesto.

Doma sem bila iz dežele. Tako sem oboževala našo zeleno dolino. Sestra se je vedno norčevala, ko je bila pesem: »Vem jokala bom, ko zapustila bom to zeleno dolino.« Pa saj mi je bila pesem tudi všeč. Ampak verjeno je čutila mojo povezanost z naravo. Oboževala sem sprehode, da sem si zbistrila misli. Oboževala sem igranje odbojke. Vsak dan! Tudi po dežju smo igrali! Tudi ponoči, ker smo imeli tako velik reflektor.

Všeč mi je bilo tam. Potem pa sem se zavedala, kako srečo imam, da živim v kar velikem mestu. Bila sem na gradu čisto ob meji z Avstrijo. Bil je zaprt. Vseeno sem si ga lahko pogledala. Ampak nikjer okoli ni bilo nobene kavarne! Čajnice. Gostilne. Bara. Nič! Potem sem šla v Mariboru na kavo! Od takrat naprej bolj cenim naše ljubke kavarnice.

Sem pa se čisto navadila na mesto. Ne bi šla živeti nazaj v zeleno dolino. Tu imam tako vse pri roki. Pa ljubko mi je postalo. Prav zaljubila sem se vanj. Všeč so mi njegove ulice, kavarne, spomeniki. Barvitost srednjeveških hiš. Modernost. Dogajanje. Osvetlitve. Mostovi. Rada živim tukaj.

Ljubek pristen sijoč zelen dan!

Cmok! Cmok!

P.S.: Jočem pa zdaj bolj od sreče, ker živim v tako ljubkem mestu! Vem jokala bom - Dolores (Amigos) (https://www.youtube.com/watch?v=d8yA_XVc7mY)

Všeč mi je tvoja...

Kako lepi čaroben sončni zahod je bil včeraj. Bila sem pri Kužnem znamenju v Mariboru. Kipi spredaj so postali temnejši. Ozadje pa je žarelo kot sredica ognja. Živo rumeno. Poetično. Pravljično. Kot bi zažgalo vso kugo stran.

Seveda ni šlo brez moje najljubše kave, če sem že bila v mestu. In to late machiato z okusom lešnika. Božansko. Kraljevo. Stolp cerkve je tako lepo žarel v soncu. Samo ena stran je bila osvetljena bolj močno. Kar bleščal se je v svoji lepoti.

Je pa res, da sem šla včeraj izven svoje cone udobja. Občutek je bil fantastičen. To moram še večkrat ponoviti. Izjemno! Tako kot je izziv ustvariti nekaj novega, kar še včeraj ni bilo. Pesem. Sliko. Kosilo skuhalo z ljubeznijo. Novo kombinacijo oblačil… Tako bi si enako lahko določila za korake izven mojega kroga udobja. Za zabavo. Ker je potem občutek neverjetno zadovoljujoč. Prav ponosna sem bila nase. In sem še!

Včeraj sem prebrala, da so imeli skupino. Tam je predavatelj (Alan Cohen) določil, da eden po eden pridejo naprej in drugi jim bodo dajali komplimente. Napisal je, da je bilo vzdušje, kot bi nad skupino pljusknil val nelagodja. Ogromen val! Ni to zanimivo. Namesto, da bi uživali v komplimentih, so bili zaprepadeni in prestrašeni. Zanimivo. To si pa nisem mislila.

Če nekomu zavrnemo kompliment in ga samo površno sprejmemo, je kot bi darilo zavrgli. Drugemu potolčemo vse dol. Ni to zanimivo. Če pa ga iskreno sprejmemo, pa kar zažarijo (in mi tudi…)!

Danes ste odlični točno taki kot ste! Ravno zaradi tega, ker ste točno taki kot ste!

Ljubek pisan dan! In res je, čudviti ste! V polnosti!

Cmok! Cmok!

P.S.: Kakšen kompliment bi si dali sami? Podarite kompliment tudi komu drugemu... Babybird - You're Gorgeous (https://www.youtube.com/watch?v=3GzpcN3vy_Q)

K A T E J A : Castle background

Hi my Beloved!

Yesterday I listened to such an interesting radio show of Michelle Neill. Every day create something new, that wasn’t here yesterday! Cook something good. Paint something. Write a song. Uh. Really.

I create something new every day, but I wasn’t’ aware of it. I'm writing. I paint. I create delicious scented lunches. What I like. Smoothies. Coffee. I catch a moment of pure beauty of nature that remains forever caught in a photo.

I create a new combination of dressing that has never been before.

I sat with a cup of coffee in a small inn. They had such a beautiful black silver wallpaper with ornaments. Lovely. My favorite music. Then a random grandfather came to the casual waitress (granddaughter) for a visit. Somehow everyday were the words between them. The conversation ran almost artificial about daily problems. But I was drawn to closeness.

How often is it difficult to take the time for people I love? But this closeness is already the healing. Different. Wonderful. Nice. Full of joy in the eyes. Full of inner satisfaction. Nearness. I only take the time, and then these invisible pleasures of happiness flow. Interwoven with pure gold, because they are unrepeatable. Honest, full of laughter.

I miss my grandmother. It was often so that I did not take the time. But I did. We then weave threads that are invaluable. We were close, I told her everything. There was a closeness between us that could not be described. We knew. Allied. It all went so easy. I love her. It is an invaluable sense of acceptance and knowing that I am good, worthy, loved. Exactly as I am and precisely because of what I am. It's nice. Magical.

I do not know if I would even describe what I wear when it is so beautiful background. The very name of Grajski trg (Castle square) tells everything. I really like Maribor with all my heart!

But anyway… I have a thick sweater. Pink color. A long dress. Also pink. And a touch of western movies, that my father was looking all the time, boots! (Not pink! What a shame! Just kidding…) What about this wonderful bag! I bought it for my sister's wedding, but it's still divine! And a necklace (I made it!). Pink!

Love with all your heart!

A lovely day full of adventure!

Love yourself, be yourself! Have fun!

Be delicious... inside outward...

Ly♥

P.S.: Be yourself! Love! Enjoy delightful pink day!

**

SLO: K A T E J A : Grajsko ozadje!

Hej moje drage, moji dragi!

Včeraj sem poslušala tako zanimiv izsek Michela Neilla. Vsak dan ustvari nekaj novega, kaj še včeraj ni bilo! Skuhaj kaj dobrega. Naslikaj kaj. Napiši pesem. Uh. Res.

Vsak dan ustvarjam kaj novega, pa sploh nisem vedala. Pišem. Slikam. Ustvarjam okusna dišeča kosila. To, kar imam rada. Smutije. Kavo. Ujamem trenutek čiste lepote narave, ki ostane za vedno ujet na fotografiji. 

Ustvarim novo kombinacijo oblačenja, ki še je prej nikoli ni bilo. 

Sedela sem na kavi v majhni gostilnici celi iz stekla. Imeli so tako lepe črno srebrne tapete z ornamenti. Ljubke. Mojo najljubšo glasbo. Potem je prišel naključni dedek k naključni natakarici na obisk. Kako nekako vsakdanje so bile besede med njima. Pogovor je tekel skoraj umetno o dnevnih težavah. Me je pa pritegnila bližina.

Kolikokrat si je težko vzeti čas za ljudi, ki jih imam rada. Ampak že ta bližina je zdravilna. Drugačna. Čudežna. Prijetna. Polna radosti v očeh. Polno notranjega zadovoljstva. Bližine. Samo čas si vzamem, potem pa se tkejo te nevidne nitke sreče. Prepletene s čistim zlatom, ker so neponovljive. Iskrene, polne smeha. 

Pogrešam mojo babico. Velikokrat je bilo tako, da si nisem vzela časa. Sem pa si ga. Takrat sva tkali niti, ki so neprecenljive. Bili sva si blizu, zaupala sem ji vse. Med nama je bila bližina, ki se je ne da opisati. Vedeli sva. Zaveznici. Vse je teklo s tako lahkoto. Rada jo imam. To je neprecenljiv občutek sprejetosti in vedenja, da sem dobra, vredna, ljubljena. Točno taka kot sem in točno zaradi tega, kar sem. Lepo je to. Čarobno.

Ne vem, če bi sploh opisovala, kaj imam oblečeno, ko pa je tako lepo ozadje. Že samo ime Grajski trg pove vse. Res imam rada Maribor z vsem srcem!

No vseeno imam oblečen debel pulover. Roza barve. dolgo obleko. Tudi roza barve. in malo vestern pridiha filmov, ki jih je vedno gledal oče. (Niso roza barve! Škoda! Saj ne, malo heca!) Kaj pa ta čudovita torbica! Kupila sem si jo za sestrino poroko, ampak še vedno je božanska! in verižica (Sama sem jo naredila!). Roza!

Ljubi z vsem srcem!

Ljubek dan poln pustolovščine!

Ljubite se, bodite kar ste! Zabavajte se!

Bodite sočni, od znotraj navzven!

Ly♥

P.S.: Bodite kar ste. Ljubite! Uživajte slasten pink dan!

Privilegij v vseh pogledih!

Zunaj sije tako lepo sonce, da kar ne morem mimo tega. Po zimi, ki nas je pozno zasipala snegom, je to pravo razkošje! Zbudili so me sončni žarki, ki so me poljubljali po licu. Zaslepili so me. Obrnila sem se na drugo stran in pustila, da me grejejo. Še malo. Še čisto malo… Uživala sem v božanju sonca.

Rada bi nekaj zaupala. Ne morem povedati, kako sem hvaležna, da se z očetom najinega otroka tako dobro razumeva. Za dan žena sem dobila največjo orhidejo, kar sploh obstajajo! Pikasto. To zelo cenim. Dan žena je taki dan, ko ga vedno praznujemo s sorodnicam skupaj. Mi ga je pa polepšal sinov oče, da se vedno, vsako leto tako lepo spomni. Spoštujem ga, ker je tako dober oče.

Zdaj sem se spomnila.

Kaj pa bom danes ustvarila, kar še včeraj ni bilo? Včeraj sem slikala in sem neverjetno uživala v tem. Želela sme zmešati toplo rumeno barvo in potem je nastala tako lepa zelena. Še boljše je pristajala sliki, kot barva, ki sem jo imela v mislih. Včasih presenečenja delujejo popolno. Vse je v moje dobro. Lahko danes to sprejmem? Lahko danes to slavim. Lahko danes to izrazim? Z zaupanjem.

Rada imam vikende. Pogledala sem tako dober film. Kako polno navdiha. Zdaj, ko že sonce bolj greje našo zemljo, bom počasi lahko sedela zunaj na kavi. Uh, pa zajtrki in večerje in kosila na balkonu. To pa obožujem. To pa je moj sveti kotiček. Zrak. Sonce. Prostranost neba. Viseča mreža. Idila.

Komaj čakam, da se malo sprehodim po mestu. Mislila sem napisati soncu… Hvaležna sem za svobodo, da si lahko ustvarjam dneve po svoje. To pa je privilegij!

Ljubek pristen dan, moje drage, moji dragi!

Cmok!

P.S.: Danes pa se imejmo radi. Kaj bomo ustvairli, kaj še ni bilo včeraj? Polno ljubezni? Tudi zase! Frank Sinatra I Love You Baby (https://www.youtube.com/watch?v=AiIBKcd4m5Q)

Čisto sveže...

Kaj sem že delala v kuhinji, ko sem poslušala Anito Moorjani? Verjetno kuhala. Tako sem uživala v klicu poslušalke, ki je povedala nekaj malega o sebi. Anita ji je potem tako dobro svetovala!?!

Kaj te veseli? Kaj zate pomeni lepo življenje?

Danes ti podarjamo novo življenje. Prazen list. Izbriši vse obveznosti, ki jih imaš. Tudi do drugih. Kako bi si ga ustvarila? Kaj bi bila? Kdo bi bila? Kaj tisto, kar te navdušuje?

To se mi je tako izjemno dobro zdelo! Kot bi dobila novo življenje! Pozabi vse staro! Danes je nov dan! Sonce je na novo na nebu! Nov svež začetek! Kaj si želi moja duša? S sledenjem svojemu sijaju dodajamo vrednost svetu. Neprecenljivo.

Danes živim življenje umetnice. S veliko skodelico kave pogledam proti morju. Sonce se že kaže s svojih najlepših oranžno rdečih barvah. V mojem velikem in prostranem ateljeju slišim valovanje morja. Malo se sprehodim naokoli. Ob srkanju kave opazujem, kaj je nastalo včeraj. Usedem se na balkon in pišem. 

Vse polno platen imam okoli sebe. Komaj čakam, da pomočim čopič v barvo. Začnem mešati odtenke, ki še nikoli niso obstajali. Neponovljivi so vsak zase. Uživam v sproščenosti nanašanja barv. Barva kar teče in šprica vse naokoli. Popolnost vsakega trenutka. Čisti užitek.

Danes bom vzela sveže platno in si dan naslikala po svoje. Ker lahko!

Ljubek dan, čisto po svoje.

Cmok! Cmok!

P.S.: Danes pa ustvarjamo lepo življeneje! Zlatko Pejakovic - Zivio Bih Kao Kralj (https://www.youtube.com/watch?v=3ReQorQs888)

K A T E J A : Lovely sweet ...

Hi my Beloved!

Now, I'm drinking Vitamin C (Coffee). With pleasure, because my day is beautiful. Fully. I love this ritual of liberation. I know it will be my most beautiful day today. I'm looking forward to this.

I have now introduced a night ritual. Reading a book in bed and drinking mint tea. Uh, that's a pleasure. Yesterday, the book inspired me so much that I read too long. So what! If it's fancy, it should last. Let it last... Uh, I remembered such a good song now! Let it last... I think so.

Why not pick the things, that I love? They are just as much available to me as other things, less pleasant...

Today we are choosing, my dear! For yourself! And your happiness!

I was walking around town today. It's cold. But nice. Everything is already melting! All snow melts like cream on hot coffee. It's nice. Various. People are walking with puppies. They took a little off the shelter at home. Then it's even sweeter to get home. I've seen such a beautiful puddle. White. He has such a nice curly hair. Lovely cut, with such beautiful long ears.

Now, I hid in the café shelter. I can just enjoy a cup of coffee and write. Nice.

Maribor is such a lovely city. Small. Friendly. Full of history. The plague monument in Maribor is on the Main Square in Maribor, which was put up in thanks for the end of the plague, which demanded the life of a third of the population in the 17th century. (https://sl.wikipedia.org/wiki/Ku%C5%BEno_znamenje,_Maribor)

I’m wearing there something casual, because I was in town with my bike yesterday. I adore how fast it is! And I don’t need a parking space. A shirt is with white longitudinal lines. Light blue jeans. Sinkers with little fluffy pom poms on it. (Yes with leopard pattern… I adore this!) And a soft jacket beige color. Easy breezy combination. Cute…

A lovely day full of adventure!

Love yourself, be yourself! Have fun!

Be delicious... inside outward...

Ly♥

P.S.: Be yourself! Love! Enjoy delightful fun day!

**

SLO: K A T E J A : Ljubko sladko...

Hej moji dragi!

Zdaj pa pijem vitamin Coffee. Z užitkom, ker mi polepša dan. V polnosti. Rada imam ta obred sproščanja. Vem, da bo danes moj najlepši dan do zdaj. Veselim se že tega.

Zdaj sem še uvedla nočni obred. Branje knjige v postelji in pitje metinega čaja. Uh, to pa je užitek. Včeraj me je knjiga tako navdušila, da sem brala veliko predolgo. Pa kaj! Če je fajn, naj traja. Pusti, naj traja… Uh, zdaj sem se spomnila tako dobre pesmi! Pusti, nek traje… Mislim, da gre tako. 

Zakaj ne bi izbrala stvari, ki jih počnem, ki jih imam rada. Na voljo so mi ravno toliko, kot so mi na voljo druge, manj prijetne…

Danes izbiramo, moje drage, moji dragi! V prid sebi! In svoji sreči!

Danes sem se sprehajala po mestu. Hladno je. Ampak lepo. Vse že teče. Vse sneg se topi kot smetana na vroči kavi. Lepo je. Pestro. Ljudje se sprehajajo s kužki. Malo so se iztrgali zavetju doma. Potem še je lepše priti domov. Videla sem tako lepega pudlja. Belega. Tako lepo kravžljast je bil. Ljubko postrižen s tako lepimi dolgimi ušesi. 

Zdaj pa sem se jaz skrila v zavetje kavarne. Lahko samo uživam ob kavi in pišem. Lepo. 

Maribor je tako ljubko mesto. Majhno. Prijateljsko. Poln zgodovine. Kužno znamenje v Mariboru je pomnik na Glavnem trgu v Mariboru, postavljen v zahvalo za konec kuge, ki je v 17. stoletju terjala življenje tretjine prebivalstva. (https://sl.wikipedia.org/wiki/Ku%C5%BEno_znamenje,_Maribor)

Oblekla sem si nekaj vsakdanjega, ker sem bila včeraj v mestu s kolesom. Obožujem, kako hitro je! In ne potrebujem parkirnega prostora. Srajca je z belimi vzdolžnimi črtami. Svetlo modre kavbojke. Teniski z malimi puhastimi cofki na njih. (Da, z leopardjim vzorcem... obožujem to!) In mehka jakna bež barve. Lahkotno enostavna kombinacija. Lepo...

Ljubek dan poln pustolovščine!

Ljubite se, bodite kar ste! Zabavajte se!

Bodite sočni, od znotraj navzven!

Ly♥

P.S.: Bodite kar ste. Ljubite! Uživajte slasten zabaven dan!