Vsak naliv mine.
Včasih prinese
osvežitev. Včasih pa tresk
in strele, ki razparajo nebo na dvoje s svojim svetlobnim udarom. Razsvetli že
davno zakrito pod težo občutkov krivde, sramu, izgubljenosti ali česarkoli
drugega težkega.
Kdaj potrebujem
udar strele, da mi postane jasno, kar se res dogaja v ozadju. Da me razsvetli. To mi je tako
dragoceno. Neprecenljivo. Daje mi priložnost, da pogledam v ogledalo odsev
tega, kdo sem. Si še želim biti to? Sem to res jaz? Je to moja resnica? Je
to moj pristen odsev? Če ni, kako lahko naredim, da je bolj po moje in še
bolj pristen?
Preseneti me s svojo
močjo. Tako, da me strese in hrkati predrami iz vsakdanjih malenkosti. Kaj si
želim v resnici? Kaj so moje najbolj drzne sanje? Sem poravnana z njimi?
Sledim svojemu srcu? Osvetli kaj je resnično pomembno! Vse ostalo pa
izgine nazaj v temo.
Moč nevihte imamo v
sebi, da lahko polno zaživimo. Polno lahko sijemo. To je zdaj naš čas. Ni treba,
da doživim pretres, da se poravnam s svojim srcem. Lahko to izbiram vsak dan! Malo
po malo. Vsak dan poslušam svoje srce, kaj pa si jaz resnično želim. To je moja
odgovornost. To sem jaz v resnici. Sijanje. Pristnost. Ljubezen. Vse to sem in
še veliko več – čaka me svetla prihodnost.
Ljubek sijoč pristen
lahkoten blažen vesel edinstven živahen sočen blažen navihan spontan dan poln
božanskega obilja!
Čarobnost je v
zraku. Zdaj živimo po svoje. Naj se naše srce odklene še večji sreči.
Poglej mojo internet
stran za še več navdiha... matejakoser.com
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
