Ne samo, da me je strah slabega – no negativnih čustev, še bolj me je (mogoče) strah dobrega. Kaj če se tako dobro počutim, pa bo potem to vse spremenilo zame? Ne bom se mogla več pretvarjati, da mi je moje zdajšnje življenje všeč. Saj mi je. Seveda mi je. Ampak, zvabilo bi me neko novo občutenje raznolikosti in hkrati miru.
Kako se sploh lahko
bojim tega? Potem bom morala povečati svojo moč pristnosti. Sijanja. Ne bo
dovolj, da se samo skrivam doma v zavetju varnega pristna. Potem bom ladja, ki
pluje, ker je bila zgrajena za morja. Narejena sem bila za prostranstva srčne
poti, kjer me vodi duša. Ne bo mi več dovolj dom in zavetje zaliva. Mirno
guganje na valovih. V vse bo vnesena radost in navdušenje, ljubezen. Igrivost.
Pa kako se lahko
bojim dobrega?
Seveda se bojim! Ker
potem ne bo več prostora za lenobo! Še bolj bom živela v integriteti srca. Ne
bom se mogla pretvarjati, polno bom živela. Ne bom se mogla neskončno dolgo
valjati v negativnih občutjih, ampak se bom spravila iz tega najbolj hitro, kar
se le lahko! Pridobila sem svojo moč nazaj!
Še vedno ne vem,
zakaj je to slabo. Samo, ker je drugačno
od zdaj, ne pomeni slabo. Samo zato, ker je sprememba, ne pomeni sprememba na
slabše.
Nevihta se rodi
sredi dežja. Ali je: strela zabliska sredi dežja. Nekako tako je bila neka
pesem, ko sem brala knjigo. Torej moja nevihta je dobra, ker razsvetli
situacijo – kar pomeni, da bolj jasno vidim vse.
Dobro prihaja.
Pridi. Pripravljena sem. Lahko se razširim in sprejemam še več dobrega. Ključna
pri tem pa je ljubezen do sebe.
Rada se imam.
Rada se imam.
In še malo bolj rada
se imam!
Vsaj pripravljena
sem se imeti malo bolj rada.
Ljubek čaroben
ljubeč miren zabaven sočen slasten blažen sladek dan poln božanskega obilja!
Čarobnost je v
tvojem srcu! Živi jo, zdaj!
Poglej mojo internet
stran za še več navdiha... matejakoser.com
.jpg)

Ni komentarjev:
Objavite komentar