RAZCVET SRCA!

 Zdaj je čas razcveta. Svojo notranjost zalivam z ljubeznijo, da se še bolj razcvete.

Bolj kot gledam v cvet, kdaj se bo razcvetel, bolj mi ta čas čakanja počasi mine. Lahko še delam druge stvari. Se igram. Se zabavam. Se sproščam.

Zalijem moje srce z ljubeznijo. Potem pa počakam, da se bo cvet ljubezni v meni sam razprl ob pravem času. Zaupam, da vse v meni ve, kako se razcveteti. To je blagoslov. To je darilo meni. To je čisto darilo ljubezni.

Samo prepustim se. Ne rabim vse kontrolirati. Samo zaupam in se prepustim. Zaupam ljubezni.

Lahko se sprostim tudi, če ne vem do sekunde natančno, kdaj se bo cvet razprl. Samo zaupam, da se bo. Zaupam v čarobnost in moč narave, da se vse zgodi ob božansko pravem času. Ljubezen ve. Moje srce ve.

Pred kratkim sem nekaj spoznala. Spet. Spet sem se znašla v podobnih okoliščinah. Takoj sem jih prekinila, ko sem spregledala ozadje. Vseeno pa sem imela priokus krivde. Kako sem lahko spet – spet – bila v podobni situaciji! Kaj si bodo drugi mislili? Bila se prestroga do sebe. Če bi vedela prej, bi prej ravna drugače. Zakaj bi še na vso to neprijetno izkušnjo, še nalagala svojo krivdo? Ali sram? Je to zgolj naučen odziv? Potrebovala bi nežnost in prijateljstvo. Pravzaprav sem ponosna nase. Zmogla sem iti skozi to. Lahko sem res ponosna nase!

Zdaj lahko ustvarjam drugačne vzorce. Se še bolj razcvetim. Zaupam ljubezni, da je prisotna v vsem. Moj čas razcveta je zdaj!

Čarobnost je v zraku. Moje srce ji je odprto.

Ljubek čaroben krasen sijoč navihan radosten lahkoten blažen spontan dan poln božanskega obilja!

 

Danes se naravnam na sonce v svojem srcu! Moje srce je odprto za čudeže!

Poglej mojo internet stran za še več navdiha... matejakoser.com

SVETI!

 Mi smo del sveta. Mis smo del mreže, ki ustvarja in pretaka ljubezen. Bolj smo prenašalci ljubezni, udejanjevalci.

Kako bi bila boljša beseda? Pletilci mreže svetlobe. Ali pa alkimisti ljubezni v resničnost. Udejanjamo ideje ljubezni, da so otipljive.

S tem, ko sledimo srcu, smo svet. Svetimo.

Jaz se počutim tako živo in prenovljeno, ko ustvarjam. Zdaj sem bila v slikah. Tudi pisanje me tako poživi. Pa sprehod! Čisto druga sem, ko sem nadihana in polna svežine.

Kaj je tebi v veselje?

Danes si to podari. Dovolj si si pomembna, da se imaš rada.

Kako se lahko imam danes jaz rada?

Povem si v ogledalo, da sem izjemna. Rada se imam. Danes si dovolim, da se imam rada.

Slišala sem svoj notranji dialog. Ni bil prijeten. Kot stroga navodila v vojski. Nič ljubečega ni bilo v njem. Ali sočutnega. Ali nežnega. Ne kot božajoče prigovarjanje, daj, moja draga, čas je, stopi naprej, ti to zmoreš. Bolj je bilo kričanje. 'Stopi že naprej! Kaj se tako dolgo obiraš! Zmigaj se!'

Dobro vem, da to ne deluje, ker če ne bi že zdaj imela fantastično življenje, ki bi ga oboževala.

Veš kaj, če ni ljubezen glavna sestavina, tudi rezultat ne more biti ljubezen. Če ni vsa pot udejanjanje ljubezni, potem tudi končni cilj ni ljubezen.

Zdaj mi je jasno. To mi je zdaj čisto jasno.

Ljubezen naj bo naš glavni gradnik. Če je ljubezen v mojem srcu, je potem v vsem.

Mi smo del ustvarjanja sveta ljubezni.

Danes bodi aktivna ljubilka sebe in vsega sveta.

Ljubek sočen sijoč navihan žlahten celovit edinstven razigran dan poln božanskega obilja!

 

Sledi svojemu srcu, moja draga! Vredna si tega, da si ustvarjaš čarobno življenje.

Poglej mojo internet stran za še več navdiha... matejakoser.com

POT LJUBEZNI!

 

Se še vedno spotikam skozi naučeno, pričakovanja in ustroje družbe ali se že podajam na pot duše?

Sem že dovolj pogumna, da se podam na pot srca?

Počasi. Počasi bolj pogumnejša. Sem pogumnejša?

Saj ne rabim vedeti vsakega koraka naprej. Izgubila sem bom v gledanje zemljevida. Dovolj je, če poznam korak za zdaj. Za danes.

Skoči in pot se bo pokazala.

Zaupam.

Žarometi na avtu v temi nam ne kažejo pot do doma. Osvetlijo nam vedno samo delček poti – tistega pred nami. To je čisto dovolj, da najdemo domov.

Enako je srčno potjo. Srce nam kaže dovolj za zdaj. Potujemo proti domu – ki je ljubezen. To je dovolj. Našli bomo. Smo že zdaj na pravi poti. Ni nam potrebno imeti vsega do pikice natančno izrisanega.

Življenje je prekratko, da bi samo stali ob strani in čakali, da bomo dovolj pripravljeni.

Sama imam vedno občutek, da nisem dovolj pripravljena. Vseeno pa sem dovolj pogumna, da grem naprej. Sproti bom vodena. Sproti se bom naučila vsega, kar potrebujem. Imam modrost srca in podporo vseh bitij luči. To je dovolj. Nisem sama. Vedno sem ljubljena.

Če pa pozabim, da zmorem, se spet opomnim. Vse se da naučiti. Vse se da pogruntati.

Tu smo, da bi izražali modrosti ljubezni na svoj unikaten način. Samo to je naša naloga. Ni nam treba odkrivati tople vode. Vse je že bilo povedano. Pomembno je, da dodajamo vsemu barvitost tega, kdo smo.

Ljubek sočen pristen lahkoten naviha blažen edinstven iskren dan poln božanskega obilja!

 

Čarobnost je v zraku. Zdaj pa sij z vsem srcem. Čarobnost imaš že zdaj v svojem srcu. Poslušaj svoje srce!

Poglej mojo internet stran za še več navdiha... matejakoser.com

SRČNO POPOLNO

 

Kako lepo je, če imamo v srcu hvaležnost. Lahko za malenkosti.

Vse je lahko megleno. Lahko smo sredi nevihtnih oblakov. Ali razdivjanega morja notranjosti. Ali v pokrajinah, kjer veter močno stresa drevesa in jih upogiba do skoraj nemogočih mej. Lahko smo v najtemnejši temi – noči brez zvezd.

Če pa le najdemo neko malenkost, ob kateri nam vsaj drobno poskoči srce, pa smo že na poti ven iz vsega tega. Že ugledamo žarke jutranje svitanja. Žarke sonca.

Če nimamo res nič, za kar smo lahko hvaležni, se lahko osredotočamo na dihanje.

Jaz sem hvaležna, da pijem bio čaj, ki sta mi ga starša prinesla iz morja. Tako me je pogrel. Pijem pa iz moje najljubše skodelice, ki je prekrita s samorogi in sladoledi. Pa zvezdicami. Seveda ne manjkajo niti srčki! Kako naj bo človek sploh slabe volje ob vsem tem?

Danes si privošči nekaj, kar je tebi dragoceno. Naj bo zate popolno. Lahko kakšen prigrizek, najljubši čaj, skuhaj si res kaj dobrega. Poklepetaj s prijateljico. Uživaj v gledanju filma. Privošči si kopel. Razvajaj se.

Lepo se obleči, a hkrati udobno. Razvajaj se. Življenje je prekratko, da bi ga živeli kar tako. Živimo ga po svoje, da mu dodajamo odtenke, ki so nam pri srcu. Tako ga zares vzljubimo in vzljubimo sebe.

Iskren ljubeč krasen ljubek sočen srčkan svetleč navihan dan poln božanskega obilja!

 

Veš kaj, vredna si lepega življenja! Zdaj je tvoj čas radosti! Polno se uresničuj! To je tvoj čas praznovanja tega, kdo si! Sledi svojemu srcu!!!

Poglej mojo internet stran za še več navdiha... matejakoser.com

IZVIRNI GLAS SRCA

 

Upočasni.

Danes si nameni nekaj časa v naravi. Potrudi se zase.

Gledala sem tako smešen video, kako izgleda sprehod, ko rečemo, da gremo malo na sprehod.

Ona si je vzela knjigo, odejo za podlago, pojšterček, termovko s čajem, prigrizke – on pa jo je peljal skoraj na Triglav, da se je skoraj z rokami dotikal neba. To je bil pohod nekje tri ure, ne pa malo gremo na sprehod. Tri ure v eno smer!

Kako je bilo smešno, kako si vse drugače predstavljamo!

Lepo je zunaj. Živimo v lepi naravi. Živimo v barvitosti, kjer je vsak dan drugače obarvan. Tako je lepo, kot bi nam vsak dan pripravili novo kuliso, da smo lahko srečni.

Naša sreča pa vedno izhaja iz notranjosti. Naše srce govori izviren jezik, ki ga razumemo mi. Nam je logičen – ne po zakonih matematike – ampak po zakonih duše. Glas srca nam je domač in nas vodi v še več sreče, notranje izpolnjenosti in ljubezni.

Srečna sem, da me obdaja taka lepota. Ne samo v mojem srcu, tudi navzven se kaže to kot ljubezen.

Naj ljubezen postaja še bolj otipljiva.

Radostno je živeti pristno.

Ljubek navihan srčkan srečen sijoč sočen slasten ljubeč dan poln božanskega obilja!

 

Razcveti se. To je tvoj čas popolnega razcveta iz tvojega srca. Zdaj je tvoj čas in radost te je spoznavati – tebe – resnično tebe! Dovoli si sijati na polne!

Poglej mojo internet stran za še več navdiha... matejakoser.com

PONOSNA SEM NASE!

 

Toliko dobrega se dogaja okoli nas – ves čas.

Danes bi rada to opazila. Rada bi plesala v dnevni sobi z razpuščenimi lasmi, si pela na glas in pela. Čeprav bi bilo vse neuglašeno, bi bilo iz srca. To pa je edino zares pomembno.

Bi lahko danes praznovala vse, kako daleč si že  prišla?

Danes lahko praznujem dejstvo, da sem živa. Še sem tu. Sledim svojemu srcu. Počutim se živo. Počutim se navdihnjeno in ustvarjalno. Počutim se srečno.

Ponosna sem nase. Danes bom praznovala to. Praznovala bom sebe. Daleč sem prišla. Uh, uf kako veliko sem že dala skozi. Vse sem preživela.

Ne samo, da me ni ubilo, okrepilo me je. Res pa je, da ostanejo brazgotine. Ampak te me ne določajo. Ne bom se pustila, da ne bi plesala zaradi njih. Ali si pela brez posluha. Vseeno lahko praznujem življenje in to, kdo sem.

Najlepše pa je, da nisem sama. Ob sebi imam vsa bitja ljubezni, ki praznujejo z mano. Ljubljena sem preko vseh mej. Zares. Iz srca.

Še vedno imam moje srce polno upanja, saj tudi jaz vem, da ljubim iz vsega srca. Moje srce je odprto in mehko. Zaupam, da najboljše šele pride.

Danes se igrajmo!

Ljubek sočen sijoč pristen lahkoten srčkan blažen dan poln božanskega obilja!

 

Vredna si vsega dobrega! Življenje je tukaj in zdaj! Zate!

Poglej mojo internet stran za še več navdiha... matejakoser.com

MOŽNOSTI SO!!!

Nekaj v meni uživa, ko se počutim slabo. Spominja me na še več slabih trenutkov. Želi, da bi se potopila v žalost. Ima neko zadoščenje, ko se počutim ne preveč dobro.

Meni pa je to muka. Tečna sem sebi in tečna sem drugim. Padem v neko melanholijo, brezup in melodramo. Odpovem se svoji moči.

Vsak trenutek imam možnost izbire. Se želim počuti srečno ali ne? Se želim izražati kot sonce ali kot nevihta? Saj je oboje dragoceno in raznoliko. Najbolje je, da se zavedam, kako se počutim, da se lahko potem odločim boljše.

Zdaj se odločam boljše.

Zdaj izbiram radost. Zdaj izbiram veselje.

Sprašujem se, če je vso to valjanje v žalosti samo izmikanje neki odgovornosti, da bi poskrbela zase. Imam nešteto preizkušenih načinov, ki delujejo. To je ljubezen do sebe, da to izbiram. Delujejo. Načini za dvig razpoloženja delujejo. Sprehod. Kopel. Gledanje v ogenj. Poslušanje ptičjega petja. Pitje čaja.

Kaj bom izbrala?

Ta žalost in nemoč mi nista naravni.

Kako se lahko počutim malo boljše?

Kaj lahko naredim kljub temu, da se počutim kot se in se pomaknem v malo boljše razpoloženje?

Močna sem preko vseh mej. Zaupam si, da zmorem. Jaz to zmorem. Zdaj. želim biti to, kdo sem. Pristna. Nagajiva. Divja. Danes se povezujem s svojo srčno naravo. Naj se izraža skozi mene kot ljubezen.

Močni smo bolj, kot si predstavljamo.

Ljubek čaroben navihan blažen iskren celovit edinstven živahen močan sladek sočen okusen dan poln božanskega obilja!

 

Začini si svoje življenje s pristnostjo. Sledi svojemu srcu. To bo začinilo tvoj dan! Izražaj svojo lepoto srca!!!

Poglej mojo internet stran za še več navdiha... matejakoser.com