Zdaj so me pustili
tako dolgo čakati, kar ne morem verjeti. To ni niti malo profesionalno. Kaj to
pove o meni? Nič. Pove pa veliko o drugih, kakšen odnos imajo do drugih.
Najprej sem se
počutila slabo. Potem sem si mislila, dobro, naj bo petnajst akademskih minut.
Zdaj pa še kar čakam. Pa ne bi rekla, da bi sama določila čas.
Jezna sem.
Tudi to je
čustvo, ki si ga želim priznati.
Samo nikomur ne
pustim, da bi mi pokvari ta čas ali ta dan! Pozneje imam meditacijo! Jutri pa
nekaj veličastnega! Potovanje v Zagreb, kar bo izjemno! Veš kaj, rada imam
svoje življenje.
Zdaj razmišljam, če
je vse to samo obliž preko vsega. Tolažim se z lepimi stvarmi, ki jih imam
pozneje za opraviti ali pa se jih resnično veselim.
Dobra stvar je, da
imam računalnik zraven, da lahko pišem. Saj sem tako imela namen pisati.
Mogoče je obliž
preko rane to pisanje in potem še potovanje, ki je jutri v planu.
Vso to nesnago, ki
me želi prepričati, da jaz nisem vredna, da jaz nisem dovolj, pošiljam
pošiljatelju. Zdaj bom šla vprašati, če raje pridem ob drugem bolj primernem
času. Tudi moj čas je dragocen in samo jaz izbiram, kako bom upravljala z njim.
Ni mi v neko veselje, da čakam. Samo, kaj naj drugega? Lahko vprašam, če je
pozneje bol primeren čas. Lahko grem v trgovino vmes ali pa na bencinsko
črpalko ali pa na bankomat. Saj imam polno opravkov. Drugače pa sem vesela
usluge, ki mi jo delajo. Vsaj blog bom napisala. Sicer ne vem, kako bo danes
kaj spodbuden in navdihujoč – ampak ostanimo resnični. Tudi to se dogaja.
Tudi to se zgodi. Ni pametno pometati pod preprogo. Slej kot prej udari ven.
Še tri minute.
Toliko dam. Raje bi pisala blog kje v naravi.
Bom poročala, kako
se je to razpletlo. V moji glavi divja drama. Si jo želim? Ne. Raje imam mir.
Se pa dogaja. Kako
dolgo že nisem bila v akciji ali sredi dogajanja. Zdaj mi je prav smešno.
Veličastno. Lahko posnamem video doli. Lahko si pogledam, kaj so napisali v
zvezek vtisov, saj še imam do konca meseca razstavo.
Uh, še dve minuti.
Naj že pride, da se ne bom rabila soočati s tem. Samo telefon bom vzela zraven.
Očitno, da je to dan
soočanja. Naj že pride. To je neverjetno. Naj se vso to sranje vrne
pošiljatelju.
Uf, še ena minuta,
potem pa grem v akcijo.
Adijo pamet!
Se res tako malo
cenim, da sem pripravljena tu čakati, da pozabijo name?
Noro.
Še minuta!!!
Nič!
Lep izjemen sijoč
pristen resničen sočen jasen iskren vesel živahen radosten ljubeč zabaven dan
poln božanskega obilja!
Sledi svojemu srcu! Zdaj
pa grem v akcijo! Uresničuj se! Življenje je prelepo, da bi ga
zapravljala za bedake!
Poglej mojo internet
stran za še več navdiha... matejakoser.com