.jpg)
Potem pa mine leto.
Dve. Nešteto. Pa živim svojo strast? Ali samo opravljam vsakodnevne
obveznosti, kaj se pričakuje od mene in kar naj bi, pač, vsakodnevno počela?
Kje je tu odtenek
mene? Kje sem jaz v vsem tem? Kaj je odraz resnične mene?
Pišem. To je moja
strast.
Drugače pa živim
običajno življenje. Včeraj sem tako uživala, ko sem ležala na viseči mreži in
brala. Božansko.
Več takih dni bi si
lahko privoščila. Umirjenih.
Slikala sem na
skodelice. Jih zapekla, tako da imajo zdaj trajen napis sledi svojemu srcu.
Počutim se ponosno in so mi resnično všeč. poslikala sem jih s srčki. Simbolom,
ki me spominja, da je moje srce moj pravi vodnik. Zame. Vsak pa ima svojega. Ni
univerzalnih nasvetov. Ali želja. Vsak ima svojo unikatno pot. Nekatere
poti se dotikajo. Prekrivajo ali smo namenjeni v isto smer. Tukaj pa si lahko
pomagamo.
Najboljše
pa je, ko si resnično zaupamo in sledimo poti, ki je naša.
Zabavno je stopati
po poti, ko ustvarjamo odnose, ki so resnično iskreni. Bližina. Toplina.
Prijateljstvo.
Zdaj se mi je na
čaju izrisal slonček. Morda pomeni družinsko srečo, saj je to prvo na kar sem
pomislila.
Ustvarjam si
čarobno življenje. Danes. Ne dopusti, da grem mimo neobarvano v tvoje srčne
tone ljubezni. Izjemna si.
Ljubek čaroben sijoč
pristen lahkoten nagajiv optimističen vesel radosten živahen pester bogat
blažen miren harmoničen dan poln božanskega obilja!
Izjemna si, veš. Sledi
svojemu srcu!
Poglej mojo internet
stran za še več navdiha... matejakoser.com
Ni komentarjev:
Objavite komentar