.jpg)
Kako polna izgovorov
sem, da si ne ustvarjam lepšega življenja. Zdaj sem zadovoljna! Pa mi to ni
dovolj! Rada bi cvetela! Vzbrstela! Žuborela! Se smejala kot poskakovanje v
bistrem potočku! Bila igriva! Sledila svojemu srcu! Se res smejala iz srca in
bila srečna! To bi mi neznansko ugajalo! To bi mi bilo še bolj pri srcu!
Seveda, naj se
nadaljuje mir!
Zdaj sem komaj
potopila prst na nogi v morje možnosti, pa me že vleče dalje! Kako sem
vznemirjena! Tako se veselim! Moje življenje se spreminja na boljše!
Ni me več strah
obilja možnosti in priložnosti. Naj ljubezen vodi mojo srčno pot! Naj me
poravna na njo!
Zdaj je moj čas!
Lahko sijem na
polno!
Dovolj je bilo
mojega sranja, zakaj ne! Najdem lahko enako veliko razlogov, zakaj ja!
Čas je, da neham
poslušati glas strahu in se usmerim na glas ljubezni. Bolj kot na strahove,
lahko pogledam, kaj pa so moji upi. Zaupam jim, da so zame! Šepeti duše so, ki
me želi popeljati dalje! V prostranstvo ljubezni in lahkotnosti, igrivosti!
Ljubeč ljubek
čaroben dan poln božanskega obilja!
Sledi svojemu srcu! Izjemna
si! Uživaj! ZaUPATI! Kako lepa beseda, zaupati,
da so naši upi šepeti duše – pravi za nas in se usmeriti na srčno pot!
Poglej mojo internet
stran za še več navdiha... matejakoser.com
Ni komentarjev:
Objavite komentar