Zdaj pa to vse
opustim in se imam samo rada.
Z nekom, ki jo imam
rada, govorim lepo. Sem prijazna. Sem dobrohotna. Sem spodbudna. Navijam za njo.
Navijam, da ji vse preraste v čisti uspeh in srečo srca. Želim, da je najbolj
srečna, kar je le lahko. Želim, da preizkusi kaj novega – ob čemer ji zaigra
srce. Želim ji, da polno zasije. Želim, da je pristna in zadovoljna.
Zdaj pa sem polna
ljubezni do sebe. To je edini pravi način za rast. Vse ostalo so samo prazne
namere, ki ne obrodijo sadov. Vsaj ne dolgoročnih, kar sama dobro vem, saj sem
bila pasja do sebe veliko veliko let. Ni pomagalo. Samo še bolj sem se
sovražila in se obsojala. Očitno, da je ljubezen edini način, ki je prijazen
do mene – tudi okolju prijazen – ki deluje in mu je lahko slediti. Učim se.
Najprej se
sprejemam. Potem se imam rada. Ali pa vse skupaj?! Malo po malo. To je pravi
način zame.
Sem sredi
ustvarjalnega projekta in sem v pogonu od jutra do večera. Mislim, da si želim
vnesti ščepec ljubezni tako, da malo zmanjšam delovne ure in več počivam.
Narava me tudi zdravi. Tako lepo so trave valovale v vetru in konice so me
blago božale po dlaneh. Bilo je božansko lepo.
Ni se mi treba več
dokazovati. Ljubezen me vedno ljubi, ne glede na vse. To je dovolj. Moje srce
je napolnjeno z ljubeznijo, še bolj – ko sem pristna. Zato samo negujem
svojo pristnost. Imam se rada – še malo bolj kot včeraj.
Ljubek sočen sijoč
pristen blagodejen blažen bogat miren srčkan dan poln božanskega obilja!
Zaupaj svojemu srcu
in mu sledi. Imej se rada. Sledi svojemu srcu! Naj tvoje življenje postaja
čarobna pravljica ljubezni, ker si sama to ustvarjaš.
Poglej mojo internet
stran za še več navdiha... matejakoser.com
.jpg)
.jpg)
.jpg)
19-7-26.jpg)