Je že takoj tako!?
Ne.
Najprej me nekaj
zmoti, kakšna malenkost, ki jo tako mimogrede navržejo. Potem utihnem. Se pri
sebi vprašam, kaj je bilo zdaj to? 'Je to res moje? Sem to res jaz? Je to res?'
Že droben trenutek, ko me nekaj zmoti, je prelomnica. Odločilen trenutek, ko
imam možnost vpogleda v zakulisje. Pavza. Premor.
Mogoče si pri sebi
potem celo mislim, da res kaj delam narobe. Priklopljena sem na njihovo
energijo. Dokler se ne odmaknem dovolj, da spoznam, da je to vse eno veliko
sranje – njihovo! Moje življenje imam pravico živeti po svoje!
Pravico imam, da
sem srečna!
Z rojstvom mi je
bila dana pravica, da sem srečna!
To je to! Neverjetno
super mi je, da sem res lahko to, kdo sem. Popolna. Pristna. Nepopolno izjemna!
Popolna kot jaz. Samo jaz imam navodila zase. Notranje informacije. Samo meni
mora biti moja zgodba smiselna.
Pojem svojo pesem in
če komu ni všeč, se pomaknem naprej. Ne spreminjam svoje pesmi srca. Pojem jo s
čistim srcem in pravi ljudje se bomo našli. To je naša skupnost. To je naše
pleme. To je naš trop srčnih srečnih ljudi!
Tako je!
Rada imam svoje
življenje in svojo pesem srca, ki odraža mojo pristno naravo! Danes sem tako
divja, ker sem to jaz!
Ljubek srčkan sijoč
pristen zabaven dan poln božanskega obilja!
Veš kaj, sledi
svoji naravi. Zahvali se
vsem, ki ti mečejo polena pod noge! Prispevajo kurjavo, bogat gorljiv material
za podkurit, da še živiš bolj pristno! Juhu!
Poglej mojo internet
stran za še več navdiha... matejakoser.com
.jpg)
Ni komentarjev:
Objavite komentar