PRISTNA

 No. Glede včeraj. 😊

Malo, da osveživa! 😉

Čakala sem pol ure! Da. Res je klicaj! Ampak kaj to pove o meni? Da jaz ne cenim svojega časa. Naučila sem se lekcije. Naredila sem meditacijo. Res je. Napisala sem blog. Tudi res! (Čustveno nabit z jezo – ampak iskren.) Vseeno pa imam grenak občutek, kako zelo malo se cenim.

Potem pa sem še pogledala video, slučajno, kako ženske izrabljajo moške, da se počutijo vredne, lepe, zaželene, izbrane, seksi in da pričakujejo, da jim on daje to potrditev.

Teh potrditev lahko dobim milijon, pa še bom vedno dvomila vase. To je nekaj, kar moram ali bolje rečno želim, razčistiti pri sebi.

No, vrnimo se k čakanju.

Res bi lahko šla reči po petih minutah, kaj se dogaja. Res. Tako bom tudi drugič naredila. Bila je kriza. Drama. Ne moja. Malo tudi. (Kako zelo sem dramatična!) Lahko bi si v tem času uredila druge stvari.

Nauk.

Cenim svoj čas.

Lekcija.

Povem, kaj si mislim. Sem pristna.

Ni bilo osebno in niso me pustili čakati zato, da bi si nekdo napihoval ego ali kakorkoli.

Spuščam pa potrebo, da še nosim nevrednost v sebi. Ta situacija s čakanjem mi je to pokazala. Pa še to, da res iščem prid drugih potrditev, da sem dovolj. Vredna. Dobra. Duhovna.

Kaj pa če bi vse to opustila in bi samo bila to, kdo sem? Krivično je v roke drugih polagati presojo nečesa, kar ni v njihovi kompetenci. Ljubezen je že presodila, da sem dovolj – zato sem tu. Ni se mi treba dokazovati. Komu bom všeč in komu ne. Prav je tako.

Mir.

Zdaj pa občutim mir.

Ljubek sočen sijoč pristen lahkoten zabaven edinstven ljubeč navihan blažen bogat dan poln božanskega obilja!

 

Sledi svojemu srcu, srček! Izjemna si, lepotica! Neverjetno lepa si! Naj tvoja lepota srca dotakne vse, da se še bolj razcvetijo v svojo pristnost. Izjemna si, srček.

Poglej mojo internet stran za še več navdiha... matejakoser.com