Žal mi je.
Žal mi je, da se je
vse to zgodilo.
Žal mi je, da sem s
tem vsem prizadela najbolj ljudi, ki jih imam rada.
Naredila sem
najboljše, kar sem lahko in kar sem zmogla.
Strah me je, da sem
naredila nepopravljivo škodo. Žal mi je za vse, kar sem naredila, pa je prizadelo
druge. Ni bilo namerno. Ni bilo iz hudobije. Ni bilo narejeno z namenom, da bi
prizadela.
Žal mi je.
Zdaj pa vse to
spuščam. Zdaj pa lahko svobodno zadiham. Zdaj se lahko neham dušiti pod težo
krivde ali sramu.
Spuščam to.
Zdaj spet sije
sonce.
Obžalujem napake, ki
sem jih naredila. Ne ponavljam jih več. Naučila sem se lekcije.
Zdaj je kar sonce
posijalo po dežju. Dobesedno. Vse je zalilo s svojo zlato svetlobo. Objelo
me je z ljubeznijo. Objelo je moj dom in vse, kdo sem.
Dragocene lekcije
sem se naučila. Se jih vedno učim. Ne pomeni, da bom od zdaj naprej popolna -
kdo pa sploh je – ne bom pa ponavljala istih napak. To je dovolj. Ali pa se bom
vsaj veliko prej zavedala, ko bom spet v podobnem vrtincu.
Prav ponosna sem
nase, kako dobro mi gre. Z lahkoto se podajam naprej na svojo srčno pot.
Izjemno je. Dragoceno je živeti svoje življenje po svoje. Lahko sem vse to,
kdo sem. Zdaj. Uživam v tem.
Jaz sem ljubezen in
ta se izraža skozi mene.
Ljubek pristen sočen
sijoč dan poln božanskega obilja!
Razcveti se v vseh
pogledih. Sledi svojemu srcu! Izjemna si!
Poglej mojo internet
stran za še več navdiha... matejakoser.com
Ni komentarjev:
Objavite komentar