SVETI PROSTOR POSAMEZNICE

So dnevi in so dnevi. So samo dnevi. Rada imam dni. Kaj pa, če bi imela rada vsakega posebej? Kaj pa če bi ljubila vsakega čisto posebej?

Kaj če bi se udejanjala še malo bolj?

Zdaj se udejanjam, ko pišem!

Prej sem gledala tako lep film, ki mi je stopil srce. Glavno sporočilo je bilo, da dejanja govorijo glasneje od besed.

Lahko je izrekati besede in jih trositi naokoli.

Dejanja govorijo glasneje od besed.

Pa kako je to lepo!

Danes si želim, da bi moja dejanja govorila glasneje kdo sem, kot vse besede. Nič mi ni treba zares narediti, samo sem to kdo sem. To je moja popolnost. To je moja polnost. To je moja radostna rast. To sem jaz.

Mislim, da je čas, da neham z vsemi pridigami. Mislim, da je čas, da samo sem. Opazujem in sem polno prisotna. Tako lepo življenje imam. Zares. Ljubko in sočno. Srčno. Najbolj mi je dragoceno, da je srčno.

Srce je središče mojega bitja. Kako sem vesela, da sprejemam več in več odločitev na podlagi srca.

Ljubko življenje imam. Hvaležna sem za vse, kdo sem. Hvaležna sem in cenim vse, kar imam.

Danes je dan za negovanje. Čajčke. Limone. Česen. Ingver. Med. Tako mi najbolj naraste moj imunski sistem, no se poveča.

Razmišljam veliko o svobodi. Dana mi je, naravno. Tu sem, da se učim svobodne volje. Vsi smo prišli na planet, da se učimo svobodne volje, kot bi rekla Suzan Ashley – Kassandra. Svoboda je naša osnovna pravica. Koliko vsega se želim osvoboditi! Toliko nepotrebnih pravil je, ki so samo tu, da me uklenjajo v stare sisteme, ki več ne delujejo in se bodo vsi zrušili. Tudi to nam je rekla Suzan Ashley – Kassandra. Vem! Zato, ker smo pripravljeni na sisteme, ki pa resnično delujejo za nas! Mi smo jih izvolili, mi jih plačujemo – potem pa svojo moč izkoriščajo proti nam!? tako ne bo šlo več dolgo. Čas je, da se resnica izkaže, zares. Vse, kar ne služi svetlobi, naj se zruši zdaj. Pripravljeni smo. Vse je bilo zgrajeno od ljudi – za ljudi – zdaj pa je dovolj, da se izkorišča to proti nam. Dovolj je bilo! Zares!

Kakšen svet si želim ustvariti?

Svet, kjer je za vse vsega dovolj. Svet, kjer vladajo ljubezen, harmonija, mir in pristnost. Svet, kjer jemo zdravo hrani, pijemo čisto vodo in dihamo svež čist zrak.

To zdaj volim. Za to zdaj glasujem. To zdaj negujem. Čas je, da se vse staro poslovi in da prostor novemu. Zdaj pa je čas, da v sebi naredim prostor novemu in se neham oklepati navidezne varnosti starih sistemov. Naj se zrušijo, samo tako lahko nastane kaj novega in da temu vsemu čisti prostor – sveti prostor, kjer cenimo življenje in pristnost vsakega posameznika.

Življenje je lepo, že zdaj. Cenim to! Cenim, da si ustvarjam tako lepo življenje. Čudovito je. Izjemno. Ljubim svoje življenje. Zadovoljna sem.

Dejanja govorijo glasneje od besed. Kako lahko danes z dejanji ustvarjam Novo Zemljo?

Zahvaljujem se za vse lepo, kar je že.

Ljubek pristen nagajiv lahkoten srčkan jasen pisan iskriv zabaven vesel celovit sijoč dan!

Zares sledi svojemu srcu. To je zaklad. To je izvor svetlobe, ki je je dovolj, da osvetli tvoje življenje in življenja vseh, ki se jih dotakne. Življenje je lepo! Uživaj v njem. Življenje je čarobno! Praznujmo že zdaj vso čarobnost v nas samih in vsem okoli sebe!

SEBI DA!

Kaj je izogibanje?

Odločitev, da mi nekaj ni pomembno, kot sem si milila, da mi je. Ali je to odločitev, da nisem za to na podzavestni ali zavestni ravni. To je neka oblika upiranja. Vse je dobro. Vse je zame.

Zdaj vidim, da odlašanje je znanilec, da nekaj ni zame. Rada bi pa povedala, da mi to jemlje energijo. Samo odločila bi se lahko, si priznala resnico, da mi ni, pa bi sprejela.

Sprejela in šla dalje. Ne pa da vlečem ta tovor iz dneva v dan kot breme odločitev na čakanju, ki me energijsko izčrpavajo. Dovolj imam.

Lahko rečem sebi ja.

Da! Sebi rečem da!

Veš kaj, vredna sem, da izbiram stvari, ki niso stvari, ki me osrečijo. Zdaj je čas, da to zares počnem. Ne rabim se opravičevati, ker si želim biti srečna.

Jaz izbiram srečo.

Rada imam svojo svobodo. Rada imam svoj lasten tempo, tudi če je v počasnem ritmu. To še mi je bolj všeč, saj meni naraven ritem.

Uživam v tem času, ko se vse tako navezuje na bližino in povezanost z bližnjimi. Rada imam svoje življenje v vseh pogledih. Rada se imam. Obožujem sneg, še bolj pa sonce, ki ga topi. Res imam čudovito izjemno življenje. Rada se imam v vseh pogledih. Božansko je. zares.

Iskreno.

Danes si želim, da bi si samo odpočila. Tako se veselim, da se ustaljujem. Še malo pa se vse vrača v moj naraven ritem. Zaupam, da je vse zame. Prav božansko je. Lepo. Izjemno. Dragoceno.

Rada sem del sveta in izkušnje svetega. Rada sem del naše meditativen skupine.

Danes želim dati najboljše, kar sem in najboljše, kar imam v svojem srcu. samo zaradi tega, ker se vse to občuti fantastično.

Ljubim svoje življenje. Ljubim svojo svobodo. Rada ima vse, kar postajam. Življenje me ceni in ljubi, jaz ljubim življenje in ga cenim.

Rada imam bližino. Bolj, ko jo imam s sabo, bolj jo lahko imam z vsemi okoli mene. Tako lepo dragoceno življenje imam polno lepih presenečenj.

Vse je zame. Čisto vse je zame. In čisto čisto vse je zares zame.

Zdaj pa sprejemam in praznujem, da je vse zame.

Res imam božansko življenje. Zares!

Ljubim svoje življenje!

Ljubek pristen igriv radosten lahkoten vesel smešen zabaven nagajiv pisan dan!

Življenje te čisto zares ljubi, kot bi rekla Louise L. Hay. Sprejmi to igrivost in uživaj življenje.

Že zdaj želim polno uživati! Na polne! Nič več čakanja!

V SRCU VEŠ! ZAUPAJ SI!

Življenje je lepo. Zares!

Suzan Ashley me je spomnila, da nas učijo, da je življenje dobro in slabo, kar pa ni res. Življenje je dobro! Skozi!

Spomnilo me je, da nas trenirajo v to, da moraš malo potrpeti, da moraš prestati ne vem kaj, da se moraš mučiti, da je življenje trpljenje, da se prebijamo skozi življenje, da preživimo… same neumnosti!

Kdo ima korist od tega?

Kdo pa ima kaj od tega? Tisti, ki se okoriščajo na naš račun, da delamo, kar ne ljubimo, da se drugi bogatijo. Mi pa umiramo po sekundah v nesmiselnem delu, ki nam posrka vso življenje za drobtinice! Pa je vredno?

Mene je stalo zdravja. (Zdaj je že veliko boljše!)

Napajajo se na naših nizkih energijah in še nam zraven zbujajo občutke sramu in krivde, da smo leni in take neumnosti, če se ne prilagodimo sistemu, kjer životarimo na »najgi« (minimumu).

Pa za koga?

Vsi naši darovi pa spijo ali so pometeni pod predpražnik kot nepomembni in igračkanje ali samo hobi (za katerega nimamo časa, saj se moramo spočiti za še eno umiranje na obroke – naslednji dan.)

Komu to zares služi? Nam sigurno ne! Razen v primeru, ko je tako hudo, da ne moremo več. Potem začnemo iskati druge možnosti.

V resnici pa je naša pristnost naš največji dar svetu. Duša je čakala že od nastanka, da se izrazi kot mi. Vedno je prisotna tu in vedno lahko navežemo stik. Vso življenje čaka na nas, da se izražamo pristno kot mi sami. Tako največ prispevamo za svetovni mir, harmonijo, obilje in ljubezen. Najdragocenejše pa je, da sami tako najprej živimo! Vse se začne od znotraj pri nas samih! Zato se sprejmi in zasij v vsej svoji lepoti. Bodi pristna! To je tvoje življenje! Zate gre! Si živa ali samo životariš?

Vse besede so najprej namenjene meni. To se jaz sprašujem. To sem jaz morala slišati. To je napisano zame. Če pa ti kaj koristi, pa super. Vse odgovore imaš v sebi in čas je, da se zares povežeš in zasiješ v svojih pristnih barvah. Neguj povezanost s sabo. Pristnost je največja grožnja neresnici. Čas je, da se resnica polno razkrije. Lepota življenja postaja vedno bolj očitna. Prispevaj maksimalno, s tem, da si ti to – kdo si.

Zacveti. Praznuj sebe! Lepa si!

Vsi imamo darove! Zdaj pa jih izražaj!

Čudovita si! čudovita si, tako kot vsi drugi. Samo ti lahko prispevaš svoj delež! Ne nasedaj več neumnostim laži. V srcu veš! Zaupaj si!

Ljubek pristen lahkoten zabaven sijoč harmoničen kreativen čaroben dan!

Sledi svojemu srcu! Ti veš odgovore zase! praznuj, kdo si! Lepa si! Čudovita! Izjemna! Neguj svojo žensko energijo! Zelo je dragocena! Samo bodi ti – ti! Ti to zmoreš!

VSE OSVOBAJAM!

Prebujena sem!

Zares!

Vsaj spim ne več! Torej sem prebujena!

Veš kaj, kar malo mi je težko prevzeti odgovornost. Rada bi, da bi me kdo ujčkal in me vodil in usmerjal. Saj vem, da sem to velikokrat že sprejela in se je izkazalo, da je bilo vse prej kot v mojo korist. Zdaj pa je čas, da jaz postanem vodja svojega življenja. Vznemirljivo je. Nekaj novega. Hkrati pa kar strašljivo! To pomeni, da sem samo jaz odgovorna za vse v svojem življenju! Za vse! Moji slabi dnevi so moji, ker sem se tako odločila. Moje odlašanje, odločitve so moje, ker sem se jaz tako odločila. Tudi, če upoštevam mnenje drugih, sem se jaz odločila, da ga. jaz sem se odločila, da upoštevam mnenje drugih, torej drugi niso nič krivi.

Sem lahko danes bolj sočutna?

Kaj sem si vedno želela prejeti od mame, pa nisem dobila?

Ljubezen, sprejemanje, toplino, srčnost, milino, sočutje, razumevanje, jasnost, stalnost, iskrenost, varnost, stabilnost, doslednost, odobravanje, objeme, nežnost, bližino, spodbudo.

Upoštevanje.

Da sem vredna ljubezni, točno taka kot sem, samo zato, ker sem.

Zaupanje.

Mir.

Srečo.

Pravico, da sem vesela in radostna, kar je moje naravno stanje.

Sprejemanje v celoti.

Tako.

To so vse stvari – no, ravno niso stvari – ki si jih lahko zdaj dam sama. Čas je, kot mi je zjutraj, pred nekaj trenutki, namignila Rebecca Campbel.

Želim si iti v naravo. Na sprehod. Si spočiti. Danes bom najbolj ljubeča mama do sebe, kar sem lahko. hkrati pa osvobajam svojo mamo, sebe in vse mame, tudi vse prednice mame, saj so dale vse, kar so le lahko. Odpuščam jim, osvobajam jih, spuščam jih, ljubim jih in sem jim hvaležna za vse, kar so dale. Sočutje je danes beseda, ki se naj udejanja na vseh ravneh, tudi do mene same.

Zdaj se bom oblekla in šla na sprehod. Zanima me, kaj se dogaja okoli hiške. Zunaj je tako lepo sonce! Juhu! Naj to sonce posije in presvetli vse koščke mojega telesa, duše in vse ravni mene, da se stopijo vse zamere, da ne gnijejo in se gnojijo več v meni. Svobodna sem. Vse osvobajam.

Zdaj je čas prehoda v novo dobo! Naj vse staro odpade in se razkolji in tako nastane novo. Zdaj je čas. Prehod je dober za vse nas.

Ljubek srčkan pristen vesel dan!

Bodi danes nežno materinska s sabo. Bodi do sebe pozorna, kot bi bila do majhne punčke, otroka in se neguj. Vso telo potrebuje počitek in nego. Danes si dajmo to skrb in nego na vseh ravneh. Bodimo materinske najprej do sebe.

BOGastvo!!!

Zanimivo je, kako se vse obrača. Seveda vse v moje najvišje dobro. Tako je to. Čeprav še ne vidim. No, malo se mi že svita. Slutim. Vse je zame. Zaupam, da je točno tako, kot je – edino prav. Zdaj.

Sledim svojemu srcu.

Danes je praznik odobritve sebe.

Dovolj je bilo iskanja.

Dovolj je bilo tavanja.

Jaz sem to, kdo sem. Zdaj.

Praznujem življenje v vseh pogledih. Zaupam življenju. Rada imam vse, kdo sem. Sprejemam se. Nič več iskanja. Sem, kdo sem. Poznam se. Poznam svoje poslanstvo. Zaupam, da sem sproti vodena od Boga.

Vse me vodi k izpolnitvi želja. Tako je. Zaupam v Božansko vodstvo. Nekaj v meni se pretaka v jasnost. Bolj se čisti in kristalizira v jasnost.

Me pa kdaj kaj preseneti.

Ampak nič zato, vem, da se vse obrača prav.

Učim se radodarnosti in zaupanja v življenje. Sprejemanja sebe.

Kaj so moje lekcije?

Iskrenost.

Jasna komunikacija.

Zaupanje.

Predanost.

Popolno zaupanje Bogu.

Zaupanje v Božansko obilje ali Božansko BOGastvo.

Tako je.

Vse moje lekcije so zelo dragocene in se jih veselim.

Lahko rastem ali pa lahko radostno rastem.

»Bog, naj se izkaže pravica. Bog, naj bo pravici zadoščeno. bog, zgodi se tvoje posredovanje. Resnica se naj izkaže – zdaj! Zdaj prosim za Božansko intervencijo!« besede od Suzan Ashley – Kassandre na kanaliziranju.

Življenje je praznik! Zdaj se začenja na polne! Moje življenje se začenja – zdaj! Praznujem vse, kdo sem. praznujem vsak dan, vsako uro, vsako sekundo – vsak vdih in izdih. Plešem v ritmih vibracije srca – veselja in sreče. Vredna sem, da sem srečna – zdaj!

Res imam čudovito življenje! Blagoslovljena sem bolj, kot sem si kdajkoli predstavljala!                                                                                     

Življenje je lepo!

Ljubim svoje življenje!

Juhu!

Ljubek pristen srčkan sijoč dan!

Zaupaj si! življenje je praznik in zdaj je čas, da ga slavimo! Na polne! Slavi to, kdo si! Čudovita si!

 

RESNICA

Vse je zanimivo občutenje sebe. Kako zlahka sem bila stroga in krivična – tudi – predvsem pa obsojajoča do drugih. Dajali so mi vedno najboljše, kar so zmogli in to veliko več, kot so sami dobili. Tu mislim starše – tudi. Sama pa sem se šla igrice, da če me ne ljubijo na moj način in me ne popolnoma sprejemamo in me spodbujajo v tem, kdo sem, da so »neprimerni« starši vredni obsojanja!

Kakšna zmota!

To me je preblisknilo danes!

Če ne bi bilo mojih staršev, mene ne bi bilo. Najprej sta mi podarila obstoj skozi njiju. Njuna združitev je omogočila moje utelešenje. To pa je tako ali tako največje darilo. Če mi ne bi dala nič več kot to, sta mi dala vse, kar res potrebujem. Zraka pa tako ali tako imam.

Jaz sem mislila, da sem jaz obsojanja in nesprejeta zaradi moje drugačnosti – odstopanja od normalnosti (milo rečeno). V resnici pa sem jaz obsojala in bila res krivična.

Danes spuščam to iz svojega srca.

Želim živeti svobodno.

Želim živeti pristno.

Želim živeti.

Tako rada imam svoje starše! Njuno mnenje mi je res pomembno. Zaradi njiju imam vse, kar imam in sem vse, kdo sem.

Zakaj smo se sploh šli te potuhnjene igrice, bodi, kot si jaz želim, da si, ali pa si ničvredna/ničvreden. Kdo pa sem jaz, da bi morala učiti druge, pa saj sploh niso prosili za to? To je bilo tudi neke vrste nasilje nad njimi.

Zdaj pa si podarjam sočutje. Spregledala sem. odpuščam si. odpuščam njim. Hvala za vso ljubezen, ki sem jo prejela.

Mislim, da mi je pomagala molitev Larsa Muhla, ki sem jo izvajala v njuni prisotnosti, ko smo se vozili skupaj in večer pred tem. Dala mi je toliko energije, da nisem mogla zaspati.

Vdih si rečem: »Jaz sem,« izdih pa, »Ljubezen«.

To je bilo tako učinkovito, da mi odpira srce. To še bi rada ponavljala. Nekaj se je dotaknilo mojega srca in čuti, da bi se rada še bolj odprla novim potem. Zdaj je čas.

Ljubezen.

To je energija, ki nas povezuje.

Bila je cela zmeda. Zdaj komaj imam pravo perspektivo. Zdaj komaj imam srčno perspektivo.

Čutim, da se osvobajam zmedenosti odnosov. Zdaj ostaja bolj in bolj samo ljubezen.

Napredujem, koliko zmorem. To pa je čisto dovolj. Ali kot bi rekel Lars, da se nam neskončno mudi in hkrati imamo vso večnost, da živimo zares svoje življenje. Nekaj takega.

Zdaj pa še grem malo pisati in potem še malo brati v postelji. Danes spim prvič v njej in se nadejam dobrih sladkih sanj.

Rada se imam.

Rada imam svoje starše.

Ljubek pristen vesel radosten nagajiv lahkoten srčkan srečen sijoč pisan dan!

Ustvari si čudovite temelje za radostno rast in srčno srečno bogato pristno življenje! Sledi svojemu srcu, moja draga!

LJUBI SO POMEMBNI!

Kako zanimivo se vse dogaja. Vse je z namenom, da mi izboljša življenje. Tudi to, da se črno olje ali barva razlila po kleti?! Malo sem skeptična glede tega, ampak nas pa je združilo in učim se odpuščanja. Vsi smo se lotili naloge prestavljanja stvari in eliminiranja črnine po tleh. Zdaj je že prav zabavno, ko poliramo tla. Zdaj se že hecamo. Vse stvari so se rešile. Najbolj pomembno pa je, da smo stopili skupaj in to zmogli z zagonom in na miren način.

Kaj so moje lekcije v tem razlitju?

Skupaj smo bolj močni.

Skupaj je zabavno.

Vse so samo stvari, ljudje so pomembni.

Ljudje so najpomembnejši.

Ljudje so neprecenljivi.

Čas je za odpuščanje.

Vedno je čas za sočutje.

Ali kot sem prebrala v knjigi Larsa Muhla, da je vse projekcija na druge. (To si jaz tako razlagam, da če jaz nekoga nekaj obtožujem, je to v resnici v meni. Samo, da se sama ne želim soočiti s tem pri sebi in tako raje kažem na druge. En prst kaže na druge, drugi trije pa nazaj name.)

Zgodilo se mi je, da sem obtoževala bes in jezo nekoga, ki je bil že na meji nasilnosti v javni situaciji in sem to obtoževala. Kje jaz to delam? Kje imam neskončno jezo in je ne znam izraziti na zdrav način?

Zdaj sem v obdobju selitve, prenove stanovanja in nimam niti malo časa, ki bi si ga posvetila. Vse je posvečeno vsakdanjemu napredku, ki je kot veriga povezan s sedanjim delom. Tako prav zamerim, da nimam nič časa, da si ga lahko vzamem zase. Bila sem razvajena prej in sem skoraj ves dan pisala, šla na sprehod in se posvetila vsemu, kar sem si želela. Je to moja jeza, da nimam časa zase in me je tako zato tako zmotila pri drugem?

Zdaj jo spuščam iz svojega telesa, da se ugnezdi kje drugje. Predajam jo materi Zemlji, da jo razkroji in da jo preobrazi za rast. Želim občutiti mir.

Jaz občutim mir.

Zdaj bom preboksala blazino, da se znebim jeze, da imam tako natrpan urnik. Bom takoj poročala, kako je.

Počutim se lažje in svet je kar v lepših barvah! Božansko!

Juhu! Zdaj pa je čas, da se spet vrnem na moj večerni ritual branja! Za to pa imam vsak dan čas, ne glede kako dolg je in kako pozno pridem domov!

Še malo pa se selim! Kako se veselim!

Kaj se tebi daj dogaja, moja draga?

Uživaj mi ta dan v vseh njegovih sočnostih in lepotah! Vse je zate! (Tudi, če še ne izgleda tako!)

Bodi pristna in sočna! Sledi svojemu srcu!

ZAUPAM!!!

Včasih sem tako hrepenela po neki stvari, pa se je kaj pretihotapilo vmes, da se ni zgodilo, pa je vzhičenje upadlo. Pa spet polna upanja spet grem proti cilju, pa spet neki preobrat, pa spet vso veselje uplahne. To se je dogajalo kot valovanje.

Zdaj pa se je zares uresničilo, pa je tako – skoraj običajno. Tu je – super! Ni bilo pretiranega vzhičenja ne prej, niti zdaj ga ni. Vse je bilo nekako naravno, kot da je že od nekdaj bilo tako namenjeno. Nisem se energijsko zaganjala v stvari in prehitevala, pa je moja želja prišla. Samo bila sem. tukaj in zdaj. polno prisotna.

Zdaj pa sem prvič brez dodelanih načrtov. Kam me bo nosila reka življenja, bo prav. Zaupam.

Presenetljivo. Prej, ko sem si res želela, kot da bi moja močna želja odganjala ali naredila barikado okoli mene, da ni mogla želja v miru pristati – zdaj pa sem ji očitno dala prosto pot in v hipu se je uresničila.

Vse ne bi bilo mogoče brez pomoči Suzan Ashley, saj me je sproti usmerjala. Nazadnje me je opomnila, da če sem hvaležna za vse, kar imam, želje lažje in z lahkoto pridejo! Pa je res pomagalo!

Očitno pa je tudi, da je bil pravi čas. Zame.

Veselje je očitno, bolj navznoter, kot navzven. Sama najbolj vem, kaj mi ta želja pomeni. Potrditev, da sem na pravi poti. Zdaj pa lahko grem dalje in stopam naprej v vseh pogledih. Jasno mi je, da se vse dogaja zame, tudi, če na prvi pogled na izgleda tako – tudi, če se katera želja ne izpolni v trenutku, ko si jo zaželim. Ne moja volja, Tvoja volja. Vse je zame. Zdaj se učim prepuščanja, spuščanja, dopuščanja, predajanja reki življenja, ki me vodi z najvišjo inteligenco. Moji možgani so pikica v primerjavi s super vodstvom orkestra. Vse gre zlahka. Pa saj jaz uživam v lahkotnosti, ne bom se več upirala.

Življenje je zares lepo. Zdaj!

Ljubek pristen sijoč sijajen navdihnjen navihan blažen mogočen lep iskren vesel fantastičen sočen dan!

Veseli se. Bodi srečna, saj si dovolj pogumna za to. Izbiraj malo več in več sreče. Ti si radost v vseh pogledih. Izbiraj veselje. Izbiraj sebe in svoje srčne želje. Vesolje ti jih želi zdaj podariti.

 

LAHKO! PA RES LAHKO! RES, NO!!!

Življenje je lepo!

Življenje je praznik! Zdaj! vsi običajni trenutki se zlivajo v čarobnost. Prav otipljiva postaja. Toliko je običajnih stvari, ki so tako dragocene. Včeraj me je skozi sonce obsijalo sonce in to mi je bilo tako dragoceno. Pozdravilo me je in me razveselilo. Čutim močno povezanost.

Kaj pa, če bi si zaupala?

Kaj pa, če bi zaupala v svoje dobro?

Kaj pa, če bi zaupala v dobro sveta?

Življenje me ljubi, kot bi rekla Louise L. Hay.

Življenje te ljubi.

Življenje nas ljubi.

Kaj ima tvoja duša za povedati?

Kaj je tvoj unikaten izraz, pečat, podpis duše?

Kaj je tvoja pot duše?

Vsak trenutek do zdaj nas je vodil do tega trenutka zdaj. Že zato smo lahko hvaležni preteklosti. Zdaj pa jo lahko spustimo. Življenje je lepo in polno radosti. Če pa se preveč oklepam preteklosti, jo predolgo analiziram in skozi kaj obžalujem in se počutim krivo – zamujam dragocen trenutek zdaj, kjer lahko ustvarjam vse, kar si želim: mir, radost, veselje, ljubezen, obilje, srčnost, toplino, pristne odnose, veselje in smeh. To so zakladi srca, ki mi polnijo dušo. To za vedno ostane z mano kot neprecenljiv zaklad duše.

Lahko si zaupam. Jaz vem. Jaz vem, kaj je prav zame.

Nikoli ne morem iz svoje dušne poti, saj so vse lekcije ali izraz ljubezni. Vse, kar se zgodi je pomembni delček poti, ki sestavlja celoto.

Kaj če bi res rada živela? Kako bi potem živela?

Ljubila bi z vsem srcem sebe in druge. Uživala bi na polno. To je moj raj in zdaj bi si polno dovolila, da ga res občutim in polno, z vsemi čuti, živim v njem. Diham sladkost zraka, pijem svežino čiste vode, ki v vsako celico moje telesa nosi ljubezen. Grejem se na toplem soncu in jem zdravo prepojeno hrano z vsem, kar moje telo resnično potrebuje in ga napolni s hrano, ga zdravi.

Vsi živimo v harmoniji srca in lepoti sožitja, kjer je za vse vsega dovolj.

Življenje je lepo.

Življenje je čarobno.

Življenje je tukaj in zdaj. uživaj polno ta trenutek. Takoj, ko si prisotna, si pretočna za Ljubezen. Svetloba se kar razliva na ves planet in ga zdravi.

Ljubek pristen vesel radosten nasmejan pristen čuteč iskren živahen jasen kreativen sončen sočen slasten dan!

Izbiraj srečo! izbira je tvoja. Izbira sreče je vedno lahka in pri roki. Zlahka izbiramo srečo! Danes izbiram srečo, ker mi to poživlja duha in vnaša veselje v moje življenje. Sreča zdravi moje telo. Rada izbiram srečo! Sreča je moje zadovoljstvo! Rada sem srečna!

ODPIRANJE SRCA

Kako zanimiva izkušnja! Z osebo sva potovali po isti deželi in ona mi je opisovala vse – ampak vse negativno. Jaz sem ji pripovedovala o lepi reki, kako se skozi vije ob cesti in se svetlika skozi svoje turkizno modrikasto zelene tone. Prava zapeljivka je obdana z gozdovi. Vse je zlitje čudovite narave. Ritem se upočasni. Ljudje so bolj lagodni in sproščeni. Navadiš se na čas, da teče bolj umirjeno in pristno. Iskrena prijaznost mi je odpirala srce. Sploh pa njihova narava in povezanost z energijo zdravljenja. To je bila moja pustolovščina. Nekako nisva prišli skupaj. jaz nisem videla njene slike, ona pa ni zmogla sprejeti lepote, ki ji jo je dajala ta dežela – saj sva bili v isti.

Kaj ni vedno tako?

Lahko sprejmeš darove, ki jih ima dan zate – vso Vesolje – vsak dan – ali pa prekrižam roke in trmasto vztrajam: »Ne! Nočem tega! Hočem to igračko in to zdaj takoj!«

Kaj ni čas, da se prepustim reki čarobnosti in neham biti majhen otrok, ki cepeta na mestu, jokca in izsiljuje nekaj, kar me ne bo razveselilo niti za pet minut?!

Kaj sploh pomeni, da sem odgovorna zase?

Jaz usmerjam svoje misli, besede in dejanja. Karkoli drugi delajo, pa ne more biti moja odgovornost ali krivda, ker je to njihova pot k razsvetljenju ali prebujenju. Ob – seveda – njim pravem času. Njihova dejanja, besede ali misli ne povedo nič o meni – ampak vse o njih samih.

Zgodilo se je za moj rojstni dan, da sem vso dopoldne kuhala za družino in potem jih še kar ni bilo. Čakam. Še kar nič. Nihče ni poklical. Nič. Tišina. V tistem trenutku sem bila tako jezna, da sem odšla po svoje. Na izlet! Imela sem se lepo in čutila sem radost pomešano s trpkostjo, priokusom, da nisem niti toliko pomembna, da me pokličejo ali vsaj pošljejo sporočilo, da bodo pozni ali da jih ne bo. Zavleklo se je zaradi dela, ampak lahko bi rekli. Dobila pa sem izjemno darilo! Nič več ni tako pomembno, da bi kam MORALA iti – lahko zamudim karkoli – pa ne rabim niti opravičila! Za darilo sem dobila svobodo! Če želim, lahko grem (ali se udeležim dogodka), če pa ne – pa ne! Torej je rojstni dan vseeno uspel. Na nek način. Zdaj pa lahko vsako leto praznujem po svoje. Pa kaj bi čakala na drugo leto, vsak dan lahko živim po svoje! Lekcija osvojena!

Življenje je čarobnost.

Vse je radostna rast k izluščanju tega, kar je res dragoceno. Odnosi so dragoceni. Mi smo dragoceni.

Iskrenost je dragocena.

»Kdo pa, če ne mi?

Kdaj pa, če ne zdaj?«

Jezus

To sem prebrala v knjigi Larsa Muhl-a. Kako pa me knjige bogatijo! To pa je čista pustolovščina! Odpiranje novih prostranstev zavesti ali pa ozaveščanje prostranstev, ki jih mi vsi poznamo od nekdaj. Spominjanje čarobnosti in Ljubezni, ki je že zdaj prisotna v nas vseh.

Uživaj!

Ljubek pristen lahkoten vesel nasmejan zabaven žareč slasten jasen sončen vesel dan!

Zabavaj se! Življenje ni tako resno, kot se zdi!

SIJ!!! SIJ, MOJA DRAGA, SIJ!!!

Življenje preseneča na polno raznolikih načinov. Vsak dan. Vsak trenutek. Tudi zdaj je presenečenje, da sem tako mirna in srečna. Samo sedim in pišem. Zunaj se je že dan poslovil in odšteva ure, da se sonce zjutraj spet pokaže.

Kaj ni zanimivo, da se pritožujem, ne glede na vse. Zdaj je jesenski čas in sonce tako lepo sije ves dan. Vseeno pa sem se slišala reči – zdaj sem se spomnila – da pa je vseeno hladno. Seveda je! če pa je jesen! Lahko samo sprejmem darove tega dne in uživam v soncu in hkrati hladu in se zato bolj toplo oblečem?

Tako rada nosim kape! Zdaj pa je čudovita priložnost, da jih potegnem ven iz omare. Spet mi bo držalo glavo skupaj nekaj puhasto mehkega in toplega. Kako pa to obožujem! bonus pa še je, da se česati ne rabim. Vsaj ne tako pogosto.

Že dolgo ni bilo tako tople jeseni. Pravzaprav se sploh ne spomnim, da bi kdaj bila. Iskreno mi je všeč. Prav obožujem! Sonce mi daje posebno energijo. Poživi me. Nahrani me. V meni zavibrira svetloba, za katero sploh nisem vedela, da je tam. No bolj tu – v mojem srcu. prežema vso moje bitje.

Zdaj pa se še bolj veselim jutrišnjega dne. Tudi če bo hladno, bom se toplo oblekla in zelo uživala v soncu. Samo sedela bom zunaj in se kopala v sončnih žarkih. To pa mi je res dragoceno. Sonce nam nosi novo vibracijo. Razsvetljenje. Vsak je dragocen kot to, kdo je. vsi smo dragoceni točno taki – kot smo – zdaj. Ustvarjeni smo za sijanje in svetlobo. Zdaj pa je čas, da si dovolimo sijati in se več ne bojimo svoje lastne svetlobe bolj kot senc. Čas je, da smo sami sonce našega življenja.

Moja vibracije se najbolj dvigne, če grem v gozd. Tam kar posrka vso mojo negativno energijo in me naelektri s pozitivno. Gozd je zame kot sesalec, ki posesa vse smeti in prilepke, ki se želijo gostiti na moji energiji – nepovabljeni. Sploh pa želim dajati svojo energijo svetlobi, ustvarjanju čudovitega planeta – matere Zemlje, vsega Vesolja – za vse. To je moje poslanstvo. Sijanje. Ne, da se silim. Tudi sonce se ne sili v sijanje – ampak samo sveti. Tudi jaz samo svetim s tem, ko sem pristna – pa svetim iz srca. Drugače tako ne gre!

Ti si blagoslov za svet in vso Vesolje! Pusti, da te vodi Ljubezen srca! Sijoča si že zdaj!

Ljubek pristen dober sočen sončen sijoč prijazen uspešen lahkoten živahen nagajiv blažen optimističen kreativen dan!

Jasno se zavedaj, kdo si. Namig: svetloba. Sij, moja draga, sij!

ODGOVORNA!!!

Hej, kako si kaj danes?

Kako je to mogoče, da mi gozd da – podari – toliko miru. Kar naenkrat sem spet pristna in vesela. Polna življenja. Šarmantno lepo je, da imam svobodno voljo. In imam jo. Jaz odločam, kako dolgo bom jezna na kogarkoli. Vse odpustim, samo pozabim pa ne. To ne pomeni, da je bilo prav, kar je bilo storjeno. Niti ne pomeni, da smo naprej še najboljši prijatelji. Ne. Ali kot da se nič ni zgodilo. Kot je rekla Oprah, ko ti nekdo pokaže, kdo je – poslušaj ali vidi. Tako ne rabiš ponovitev ali pa še drugič. Če že prvič prisluhneš, ko ti nekdo pokaže, kdo je in to upoštevaš, si prihraniš veliko časa. In mučenja same sebe si prihranim, saj si ne očitam, kako, da že prvič nisem tega videla. Zato sem bolj pozorna.

Je pa tu še družina. Lahko odpuščam, lahko pomagam po svojih najboljših močeh, vseeno pa je zdaj čas, ko več noben izgovor ne pomaga. Je samo prazen izgovor, ki mu ga več ne iščem opravičila – ne glede, kaj je. Ni več izgovorov za grdo obnašanje.

Povezanost z naravo mi je najbolj dragocena, saj me vrača nazaj k sebi. Spet se moje srce celi in hitro se zdravi čustvenih bolečin. Sploh voda me pomirja in me neguje. Kar topi vse stare razmere in zamere, tudi jezo in jih počasi čisti s tokom.

Čeprav jeza ni slabo čustvo ali celo negativno. Ni niti med najbolj pozitivnimi. Ampak kot nas Kassandra – Suzan Ashley spodbujajo, da naj upravičeno jezo izražamo: »Dovolj! Zdaj pa je dovolj!«

Ali pa, kot bi sama rekla s svojimi besedami: »Zdaj pa je dovolj tega sranja! Ne bom več tega prenašala! Dovolj imam! Zdaj v tem trenutku zahtevam rešitev! Naj se to razreši zdaj! Dovolj!«

Ni mi več za procesirati tujega sranja. Malo sem se naveličala vseh teh dram. Želim si mir in svobodo.

Če mi nekdo pokaže, koliko mu zares pomenim in z mano ravna kot z drekom – mu najprej to vrnem nazaj z besedami, kot nas jih je učila Kassandra – Suzan Ashley: »Vračam pošiljatelju!«

Potem pa pustim, da ta odnos počasi ali hitro zbledi.

Sama sem »kriva«, no bolj odgovorna, ker sem dajala res prevelik pomen mnenju drugih. Neznansko sem hvaležna za to, ker zdaj vem, da moram toliko in še večjo pozornost dajati svojemu mnenju ali svojemu srcu, ki me vedno vodi prav. Vsak trenutek iz preteklosti me je pripeljal do tega zdaj – da še bolj jasno vidim in čutim stvari. Vse. Sebe.

Ni pomembno, če si moja sorodnica, ne dovolim več, da se z mano ravna kot z drekom.

Zdaj pa vdih, izdih. »Spuščam. Izpuščam. Osvobajam. Hvala za vso ljubezen, ki sem jo prejela. Zdaj pa odidi. Svobodna sem,« kot so nas učili Kassandra – Suzan Ashley.

Tako je.

Svobodna sem. Vsi smo svobodni.

Ljubek pristen svoboden srčkan sijoč dan!

Živi svoje življenje po svoje – samo to je zares življenje!

ČISTA SVOBODA!!!

Kako zlahka se vedno znova ujamem v zanke iger drame. Pa mi ni več do tega! prav slabo mi je ob tem! Prav na bruhanje mi gre! Dobesedno! Zares!

Vedno bolj mi postajajo moteče igre, ki niso iz srca. Vedno bolj pa jih tudi vidim.

V preteklosti bi iskala izgovore za ljudi in bi opravičevala njihovo početje. Danes pa noben izgovor ni več dovolj dober, ker je samo izgovor, da se nekdo ne rabi obnašati lepo. Ali vsaj prijazno. Ali vsaj tako, da ne namerno prizadeja bolečine.

Nihče ni popoln. Vsak kdaj prizadene bolečino, ampak iskreno opravičilo, lepa beseda, še vedno najde lepo mesto.

So pa ljudje, ki vedno znova ponavljajo svoje bedne igre. Tega pa se želim izogniti.

Seveda ti odpustim, ampak blizu pa te več ne spustim. Vsaj dokler sama ne vidiš dragocene lekcije ali se resnično opravičiš iz srca.

Iskrenost šteje.

Srce prav boli neiskrenost in megleni posli. Res pa je, da je resnica postala tako očitna, da si niti sama sebi ne morem več lagati, da je nekaj dobro zame, če vem, da ni. Vso telo se mi upira ob tem. Dovolj je bilo neumnosti. Zdaj to vem. Dovolj.

Kot bi nam rekla Kassandra – Suzan Ashley, nič iz preteklosti ni izgovor za dejanja, ki so manj kot Ljubezen.

»Doživela si to travmo, imela si težko otroštvo, doživela si zlorabo, bil je alkoholik. Ja in?!«

Čas je, da vsak prevzame odgovornost za svoje življenje – v vsem obsegu. Ne rabim več opravičevati grdega obnašanja v kakršni koli obliki. Je – kot je. Ni nobenega ampak. Ni izgovorov. Kajti izgovori – so še vedno samo izgovori. Dovolj tega!

To pa je čista svoboda!

Še več priložnosti za ljubko življenje. Rada imam svoje življenje v vseh pogledih. Ljubim ga!

Zdaj pa je čas za uživanje!

Lep ljubek optimističen jasen dan!

Imej odprto srce, da vanj sprejme obilo dobrega. Rada se imej. Jaz sem pripravljena na spremembo, saj zaupam, da je na boljše. (Če tudi še ne vem čisto, kako bo. Zaupam!!!)

 

NAJBOLJŠI ROJSTNI DAN!!! (OSVOBODITEV)

Oktobra je moj rojstni dan!

Kako sem vesela, da je jesen, ko so vsi plodovi dozoreli, ravno moj čas rojstva! Jesen je tako lepa! Obožujem kostanje in sprehode po gozdu. Danes sem nabrala gobe – marele mi rečemo. Gobo na peclju, ki se odpre kot dežnik. Tako so dobre! Spekla si jih bom jutri za zajtrk!

Rada imam svoje življenje, če tudi ne gre vse tako, kot sem si zamislila. Vse je nek nov začetek.

Res ne gre tako kot sem si zamislila, ampak se vedno izkaže še boljše. Vse je prav in vse se dogaja z namenom radostne rasti.

Življenje je lepo v vseh pogledih. Rada se imam z vsem srcem.

Zdaj pa sprejemam vse dobro, kar mi ima vesolje za ponuditi!

Pa si upam?!

Zadnjič sem to izrekla, pa sem pristala v Egiptu na sanjski plaži!

Si upam!!

Upam si sprejeti srečo in radodarnost Vesolja. Preseneti me, vse je zame! Polno zaupam v to! Zaupam, da sem ljubljena na vse mogoče načine!

Zdaj je čas preobrazbe! Prenove! Razsvetljenja! Tako je! odprta sem za nove možnosti! Pripravljena sem na spremembo!

Pripravljena sem na spremembe!

Življenje je res čudovito!

Zadovoljna sem v vseh pogledih. Prav zanima me, kako se bo to vse razpletlo! Bog ima prste vmes, kaj prste, vse je po njegovih veličastnih načrtih – zato so tudi dogodivščine veličastne! Res imam lepo življenje v vseh pogledih! Zdaj pa še ga bolj cenim!

Zadovoljna sem!

Je pa še nekaj. Brez da jamram… V odnosih ne sprejemam več »sranja«. Ne iščem več izgovorov in izgovorov za druge. Je, kot je. Resnica se hitro izkaže. Zdaj pa jo sprejmem. Preteklost od kogarkoli, ne glede, kakšna je bila, ni več izgovor za grdo obnašanje v sedanjosti. Točno tako nam je rekla Kassandra – Suzan Ashley: »Bil je alkoholik. Ja in?!«

Nobeno stanje iz preteklosti ni izgovor za grdo obnašanje v zdaj. samo to bom rekla, da se čisto strinjam. Zdaj pa me moti, še veliko bolj in tega ne bom več tolerirala!

Svobodna sem!

Ljubim svoje življenje!

Ljubek pristen lahkoten vesel blažen navihan jasen srčkan iskren pristen živahen dan!

Živi z vsem srcem! Ljubi z vsem srcem! Zdaj je tvoj čas!

SLIŠIM!!!

Bila sem na najlepšem potovanju – srčnem potovanju. Sama! Z mojim ljubim avtkom. Najprej sem dobila vodilo, kako sem lahko najbolj koristna svetu. Odgovor je bil tako enostaven in jasen, da sem bruhnila v smeh.

»Bodi ti!«

Pa saj si želim biti jaz! Pa saj si želim, da bi bila pristna.

Samo kako!?

Toliko glasov je v meni!

Zato pa je gozd, narava, meditacija, da se povežem s sabo. Potem pa je lažje prepoznati glasove od zunaj ali od znotraj. Pa saj se čuti takoj – mir ali nemir. Samo, da nisem preveč v glavi, da se bi slišala ali ne slišala. Ali da si mislim, kaj bi rada slišala, namesto resnice.

Slišala – ne slišala! Vsa drama!

Vprašanje je, ali sem pripravljena slišati, kar slišim, ali takoj moj um prilepi še kakšno pametnejšo rešitev. Seveda, da je tista prva prava, ki je pot intuicije in je zares bližnjica. Včasih sem tako pametna, da prilepim takoj kakšno bolj razumljivo – logično razlago, ki pa se kasneje izkaže za bolj klavrno ali bedno rešitev.

Pomembno je, da slišim. Ne samo to, kaj bi rada slišala, ampak vse – brez cenzure. To je potem prava pot srca. Včasih mi kaj ni za narediti in kar preslišim. Pa to ni čisto prava pot, to je bolj iskanje ovinkov in izmotavanje. Ampak sanje so potrpežljive. Če odlašam, ne bodo šle stran! Vedno najdejo pot do mene in mojega srca.

Uživaj danes!

Ljubek pristen srčkan srečen sijoč sončen dan!

Življenje je lepo in kreativno! Ustvari si fantastične minute, urce in tako ves dan – poslušaj svoje srce in hodi po srčni poti.

ZASLUŽIŠ SI LEPO ŽIVLJENJE!

Življenje je lepo, sploh, ko sije sonce, tako kot danes! Čudovito je! življenje je polno lepih presenečenj. Včasih jih samo ne vidim, ampak želim biti bolj in bolj pozorna.

Želim se prepuščati bolj in bolj vodstvu, saj me usmerja k moji sreči! To pa je to, kar si zares želim! Biti srečna v vseh pogledih! Sreča je moje poslanstvo!

To pa ni pot za vsako ali vsakogar! Za srečo že rabiš pogum!

Pa saj ga imamo vsi v srcu!

Toliko sem živela v strahu pred vsem, da mi še je edino pogum ostal, da živim pristno in v skladu s sabo, ker vse ostalo je tako bedno, revno in prazno, puhlo. Kot že dolgo odprt (razluftan) čips, ki več ne hrustlja in nima okusa. Samo spominja še po obliki na čips. Življenje kar tako nima več smisla. Pravzaprav to ni življenje. To je samo čakanje na smrt! Jaz pa si želim zares živeti! Izkušati. Delati napake. Saj ne še kar velikih, ali pa tudi. Želim skočiti in zaupati Vesolju, Bogu, Ljubezni, da me vedno ulovi, ker me, saj sem v napihljivem gradu imenovano življenje. Pa še res je, kajti še vedno se je vse dobro končalo, ne glede kako usodno dramatično ali tragično je izgledalo. Res sem ljubljena, samo da velikokrat to pozabim. Ne danes!

Danes čutim, kako me kot sonce zdaj greje in kot vetrc nežno boža Bog, Ljubezen. Z vsakim trenutkom mi ponuja najboljše možno.

Želim si biti povezana s sabo, z naravo – materjo Zemljo, z Bogom, z vsem Vesoljem. Pa saj tudi sem. To mi je naravno, razen, ko sem preveč v mislih ali naučeni brezpovezanosti.

Ustvarjanje in grajenje lepote mojega notranjega sveta rajskosti Ljubezni, mi je naravno. To je moje resnično poslanstvo in izražanje duše. Življenje me tako močno ljubi in zdaj je čas, da sprejemam to čudovito življenje.

Vse kar se želi z mano povezati na nižjih ravneh kot Ljubezen, ni več dobrodošlo! Zdaj naj odide iz mojega življenja! Če pa še ostaja kljub prepovedi, pa krši mojo svobodno voljo in bo tako ali tako poskrbljeno za to z Božansko pravico! Zaupam v pravico in resnico, ki se še je vedno izkazala! Vsi imamo svobodno voljo, zato karkoli dela proti nam, bo odstranjeno in razjasnjeno slej kot prej. Če to ni v skladu z Božansko namero.

Lepo čarobno življenje imam in tako bo tudi ostalo!

Ljubezen, Bog, mati Zemlja podpira rast dobrega na našem planetu, kot bi rekla Kassandra – Suzan Ashley in tako dobro vedno zmaga nad zlom! Prepričana sem v to! Vsi smo del Boga, kot bi rekla Kassandra – Suzan Ashley!

Juhu! Življenje je lepo!

Izjemen ljubek fantastičen lahkoten lagoden živahen srčkan srečen sijoč pogumen iskren dan poln poljubčkov!

Zaslužiš si lepo življenje, tako kot mi vsi. Vredna si lepega življenja, tako kot mi vsi! Življenje te ljubi (Louise L. Hay), zdaj pa mu dopusti, da te zares ljubi v vseh malenkostih in podrobnostih! Uživaj življenje! Uživaj ta dan! Bodi pristna!

PRISPEVANJE MOČNE LUČI!

Življenje je lepo v vseh tonih harmonije.

Kaj je resnično samouresničenje? Osvoboditev.

Osvoboditev od vsega, kar sem naučena, kar je normalno in kaj bi moralo biti in kaj naj bi bilo.

Osvoboditev od vseh pričakovanj, projekcij, nikoli izgovorjenih načrtov, ki so značilni za našo družino in se jih je treba držati.

Osvoboditev od kolektivnega, vseeno pa prispevanje svoje močne luči in ljubezni.

Osvoboditev od kontrole. Vse je bolj prepustitev božanskemu, ne mojemu načrtu. Tako se vse zgodi ob pravem času in najboljšem mestu in z najboljšimi možnimi ljudmi – skupaj soustvarjamo raj.

Osvoboditev notranjega glasu dvomov, ki mi preprečujejo, da bi zares sijala in ustvarjala.

Osvoboditev od strahov, ki me plašijo, samo, da bi še malo podaljšali ujetništvo podložnosti in ubožnosti.

Osvoboditev od vloge žrtve, kajti v resnici sem močna oseba.

Osvoboditev od zahtev, kritike in strogosti, ki jih imam do same sebe, kar je čista neumnost. Lahko se samo imam rada in uspevam. Hvaležna sem lahko za to, kdo sem, kot bi rekla Kassandra – Suzan Ashley, in za to, kar imam. Najbolj se želim učiti hvaležnosti za to, kdo sem. Saj vem, da smo vsi dragoceni in vredni, zdaj pa to želim zares občutiti – osebno. Čutim, da sem pripravljena, da se prenovim in stopim naprej.

Osvoboditev od mnenj drugih, da jim ne pripisujem večjega pomena, kot je zares potrebno. Jaz se poznam najboljše in moje mnenje v mojem življenju najbolj šteje.

Zame je največje razkošje živeti svoje pristno življenje. Čutim, da je bilo veliko časa vse to vedenje in modrost zakopana v meni. Zdaj pa je čas, da se vse to osvobodi iz mene in me usmeri na srčno pot. Samo poslušam vodstvo. Sledim. Spustim. Kako mi je to težko! Kar najraje bi skozi bila v akciji in se zaletavala v steklo okna. Znova in znova! Namesto, da bi se ob pravem času premaknila za milimeter in to bi me usmerilo k srčni poti. Samo poslušam svoj glas, ne svojega, no glas mojega vodstva! Ni finta v letanju in brenčanju okoli, ampak v pravem trenutku – ko se okno odpre. Točno tako je. Zdaj mi je kar lažje. Zdaj pa se lahko umirim od vsega bzzzz in brenčanja, da lahko samo sedim na okenski polici in uživam v soncu, ki lepo toplo sveti. Malo otresem vse nabrano nakopičeno energijo upora in se sprostim v uživanje lepot. Tako je.

Življenje je čarobno. Zdaj.

Življenje je lepo – sploh zdaj, ko sem sproščena. Zares imam ljubko življenje, ki ga bolj in bolj obožujem. Tudi sebe, da se imam iskreno rada in sem hvaležna za to, kdo sem.

Ljubek pristen vesel radosten navihan slasten sočen lahkoten pisan zabaven živahen dan poln užitka.

Uživaj na polne! Izbiraj srečo! Za tvoje življenje gre! Čas je, da zares začnemo živeti na polno z vsem srcem in se počutimo izpolnjeni in zadovoljni!