ŽELJE MOJEGA SRCA!

 Čas je, da poslušam srčne želje svojega srca, ne od drugih. Vedno sem presunjena, kako drugi zlahka sprejemajo odločitve, brez da bi pomislili name. Presenečenje.

To pa je samo zato, ker sama vključim vse prej, (res?!), da bi se dobro počutili in potem nekaj izpeljem. Sem mala ritoliznica ali kaj? No ja. Opa! To je zvenelo grobo in nesramno. Rada bi, da bi bili srečni. Ne rečem nič kaj takega, kar bi jih prizadelo. Drugi pa kar butnejo. Saj ne rabim dokazovati, da sem pridna punčka. Nisem. Ne rabim biti. Tudi, če sem ritoliznica, sem zaradi tega, ker si želim odobravanja, ne zato, ker bi zares – kaj – želela, da me imajo radi in me sprejemajo?

Torej si še vedno želim odobravanja?!

Kaj pa, če bi jaz odobrila – zase – in bi to bilo dovolj? Ni vrste ljudi, ki bi mi morali potrditi, dati štampiljko privoljenja na kartonček, da sem potem lahko srečna.

Samo izgovarjam se na druge, ker sama nisem dovolj pogumna, da bi bila srečna.

Sem pa pogumnejša!

Danes bom mala baraba in se bom odločila za svojo srečo, ne glede na druge. Svojo energijo po nepotrebnem razdajam in razmetujem – tako mi je zmanjka za ustvarjanje sr(e)čnega življenja.

Drugi so polnoletni in so odgovorni za svoje življenje. Jaz pa za svoje. Kje mi je fokus danes? Saj vem, moja sreča, moja odgovornost.

To je celo zelo dober rek.

Moja sreča, moja odgovornost.

Sreča drugih, odgovornost drugih.

Pogumnejša si, ne pozabi!

Ljubek sočen sijoč pristen lahkoten dan poln božanskega obilja!

 

Razcveti se v vsej svoji lepoti. Nepozabno lepa si, točno takšna, kot si! Čudovita!!! Sledi svojemu srcu!

Poglej mojo internet stran za še več navdiha... https://matejakoser.com/

ČUDOVITO MOJE ŽIVLJENJE!!!

 Bom si še naprej postavila za merilo odobravanje drugih? Saj ne, da kdo zahteva karkoli od mene. Samo tako sem navajena, da jih prej prečitam, kaj bi radi, da jim ugodim in potem ukrepam v skladu s tem. Pa jim zares delam uslugo? Jo delam sebi?

Verjamem ali pa vsaj želim verjeti, da si drugi najbolj želijo, da sem srečna.

Prva točka dnevnega reda.

Drugič.

Ne morejo vedeti, kaj imam jaz v srcu, ker sem sama porabila veliko časa in šla skozi veliko spoznanj in »zanimivih« situacij, da sem to ugotovila. Pa še ugotavljam.

Torej.

Drugič.

Ne vedo, kaj je moja usoda. Moj klic. Moje poslanstvo.

Tretjič!

Uf, kako hitro napredujemo.

Zato jih ne morem kriviti, ali reči, da so odgovorni za mojo srečo ali mojo nesrečo. Sama izbiram zase!

Četrta točka.

Razno.

Pogum imam, da živim po svoje. Druge pa pustim, da živijo po svoje.

Sestanek zaključen. Lep vikend. Lep teden. Gremo domov!

Imam pogum, da živim po svoje? Ja. No. Malo. To je dovolj. Gremo dalje!

Čarobnost je v zraku, ustvari si dragoceno življenje, ki je tebi v zadovoljstvo. Igraj se.

Sladek sočen srčkan sijoč svetel svetlikajoč pester dan poln božanskega obilja!

 

Zaupaj si! Sledi svojemu srcu! Izjemna si! Praznuj svoje življenje in ga naredi sladkega!

Poglej mojo internet stran za še več navdiha... https://matejakoser.com/

SLADKOST DNEVA

Knjigo Jutranje svitanje avtorice Mateje Koser
lahko naročiš na https://matejakoser.com/knjige/

 Sladkost življenja. Medeni nektar. Sladek kot med. Sladko za obliznit prste.

La dolce vita!!!

Točno tako!

Uživaš kaj sladkost življenja!? Jo čutiš? Si jo ustvarjaš? Ji dovoliš vstopiti???

Včasih imam vse pred nosom, pa ne vidim. Lahko uživam v tem kozarcu vode, ki ga imam na mizi. Blagoslovim ga z ljubeznijo, da v vsako celico mojega bitja vnaša zdravje, harmonijo, ljubezen. Zdaj je še veliko bolj dobra, da ne rečem skoraj sladka.

Kaj zate pomeni sladko življenje?

Tako hitro sem pustim zmesti in se spraviti iz tira. Malo sem že skoraj jezna nase. Vseeno pa se razveselim, ko to ugotovim. Kar naenkrat se me polasti sitkanost. Prej sem bila čisto dobro. Celo super. Potem pa me objame malodušje. Niti ne opazim. Malo bolj dolgo berem, kot sem si zamislila. Malo bolj odlašam z ljubečimi dejanji. Malo bolj sem počasna, neodločna, nezavzeta. Pustim, da se mi plani pokvarijo. Vse, dokler se ne vprašam zakaj? Kaj se je zgodilo? Je to sranje sploh moje?

Ni. Ni.

Seveda ni!

Zato pa mi je pokvarilo razpoloženje.

Z mojim sranjem se ukvarjam in potem imam preboj, ko vidim stvari, ki niso zares stvari, drugače. Vidim v ozadje.

Zdaj sem se spomnila misli, da toliko časa porabimo za analiziranje in popravljanje, da zelo malo zares živimo. Alan Cohen…

Želim živeti.

Želim živeti sladkost življenja in jo okušati. Zato pošljem vso to sranje, ki ni moje nazaj. Naj gre od kod je prišlo! Zdaj. Ne morem verjeti, da te besede dejansko takoj pomagajo! Takoj se počutim boljše. Tega nas je naučila Suzan Ashley. Ni rekla sranje. Rekla je, da naj se to vrne pošiljatelju. Nisem pripravljena tega držati zate v svojem telesu in gre. Gre stran od mene. Tako lahko je.

Samo trenutek zavedanja in že se vrne. Ni se naselilo to sranje v meni. Nima vstopa. Priznam, da bi bilo veliko lažje, če bi kar sproti pogledala, kdaj je vstopilo pri stranskih vratih. Ne povabljam več tega v svojo bližino. Naj ostane zunaj.

Danes sem tukaj, da živim sladkost življenja. Točno zdaj in točno zato sem tukaj.

Ljubek čaroben sijoč pristen lahkoten blažen svetel sijoč svetlikajoč dan poln božanskega obilja!

 

Sledi svojemu srcu! Poslušaj se, kaj zares potrebuješ danes, kaj si zares želiš – potem pa to izberi. Resno, ker se imaš rada!

Poglej mojo internet stran za še več navdiha... https://matejakoser.com/

VELIKO BLEŠČIC!!!

 Brala sem ljubezenski roman. Taki. »Fajn.« Noter je pisalo, da naj ga ne pusti tako v dvomih kot konci filma Christopherya Nolana. Upam, da se tako napiše. Še vedno, ko se tega spomnim, mi je smešno. To so res taki filmi, ko se sprašuješ, čakaj, kaj se je zdaj tu zgodilo? Kaj je mislil s tem? Kaj je točno bilo zdaj to? V glavnem, še to, kar si mislil, da ti je jasno, se ti poruši.

Rada imam jasnost. Tako pri sebi, kot pri drugih. Iskrenost je res dragocena. Resnica je temelj in nikakor ni precenjena.

Ponoči sem se zbudila tako dobre volje. Potem pa sem še imela tako lepe sanje. Vstopila vsem v mesto, ki se ga spomnim, da je bil v sanjah poimenovano Beograd. Ni bil zares Beograd, ker je bil ob morju. Bilo je tako lepo mesto, ki sem se ga tako zelo dolgo veselila. Barve so bile tako pisane, ulice tako žareče lepe. Moji občutki, da sem končno tukaj, so bili čista radost in ljubezen. Stopala sem dalje in pokazala se je bela prodnata plaža z azurnim morjem. Še malo pred njo so mi nasproti prišle tri osebe, ki bi rekla tradicionalno v vlogi žrtve, ampak se nisem zmenila za njihovo opravljanje. Šla sem samo dalje. S celim telesom sem bila obrnjena proti plaži. Niti prav pozdravila jih nisem ali jim posvečala pozornosti. Usedla sem se na to prijetno plažo. Nekdo je pozabil nalivno pero. Bilo je s tako lepo zlatim peresom, čisto tankim in elegantnim. Spravila sem ga za pozneje. Nekdo je prišel k meni in iz vseh lepih steklenih epruvetic in mini kozarčkov s pokrovi, sem mu pomagala izbrati prave bleščice. Vem, da sva iskala po svetlo modrih. Vse to je že bilo tam na plaži. Očitno, da sem odkrila svoje poslanstvo – pisanje in dodajanje malo blišča v življenja drugih.

V življenja drugih dodajam malo svetlikanja. Ko si ustvarjamo življenje po svoje, dajemo dnevom malo sijaja, malo svetlikanja. To je moje poslanstvo. Živeti svoje dneve s svetlikanjem. Ni čudno, da imam tako rada svetleča oblačila!

Zato, moja draga, le sledi svojemu srcu. Dodaj življenju malo svetlikanja.

Ljubek čaroben sijoč svetlikajoč pristen lahkoten zabaven sladek dan poln božanskega obilja!

 

Razcveti se. Sledi svojemu srcu! Neverjetna si! Izjemna si. Upaj si in bodi drzna pri ustvarjanju dni, da jih res živiš po svoje – s svetlikanjem in sijanjem – bliščem!

Poglej mojo internet stran za še več navdiha... https://matejakoser.com/

RES SEM DOBILA VELIKO!!!

 Prej sem bila vredu. Potem se je nekaj zgodilo, neke informacije so prišle do mene. In potem nisem bila vredu.

Nič ni pomagalo, edino to, da sem to sranje poslala nazaj, od kod je prišlo. Potem sem se pomirila.

Če prej tega nisem občutila, potem to ni bilo moje. Naloženo mi je bilo. Dano. Vsiljeno?

Ni pomagal jok, ni pomagala jeza, ni pomagala nemoč in žalost. Pomagalo je samo, da sem rekla, da to vse pošiljam nazaj. To je je dobesedno v trenutku pomirilo. Spet sem občutila mir in radost. Spet sem bila pri sebi. Enostavno je.

Morje me kliče. Mu bom odgovorila? Da. Seveda mu bom. Tako rada se kopam in tako rada se predajam užitku tople vode. Soncu. Branju v senci.

Uživam pa že kar zdaj. Imam tako bogato dediščino. Vztrajnosti. Žilavosti. Drugačnosti. Trdoživosti. Razgledanosti. Muzikalnosti. Veselosti. Samostojnosti.

Hvaležna sem za to, ker mi je bilo dano res veliko. Vse moje prednice in predniki so ponosni name, ker živim pristno in si ustvarjam srčno pot, ki je meni v zadovoljstvo. Podpirajo me in mi gladijo pot.

Za kaj si ti hvaležna?

Ljubek čaroben pristen lahkoten blažen kreativen vesel celovit iskren živahen pester dan poln božanskega obilja!

 Razcveti se. Čudovita si! Sledi svojemu srcu! Zaupaj si!

Poglej mojo internet stran za še več navdiha... https://matejakoser.com/

KAR JE TVOJE - JE TVOJE!!!

 Kaj je čudno, da sem se zdaj pogovarjala z muho? Prišla je k meni in me samo nepremično gledala. Bila je na levi strani računalnika. Ima oranžne oči, ki so zlato obrobljene. Neka lepša verzija muhe je, mogoče kraljevska muha. Povedala sem ji, kako je lepa. Potem pa je odletela. Očitno, da ji ni potrebno, da ji povem, kako lepa je. Sama že ve.

Verjetno je tako, ko si želimo potrditve drugih. Če bi že sama vedela, da sem izjemna, dragocena in kaj je moje poslanstvo – ne bi tega zahtevala od drugih, da mi povedo. Ne bi potrebovala potrditev in strinjanja. Potrdila, da sem vredu. Potrdila, da sem dobro.

Potrdila, da lahko živim svoje življenje nič drugače – kot le po svoje.

Sem lahko danes kot muha in samo delam muhaste stvari? Take, ki so meni pri srcu? Kaj bi to bilo?!

Kakšen nasvet bi si dala? Zaupaj si, pravi odgovori te bodo našli.

Vse, kar je zate, je že tvoje. Ne more te zgrešiti.

Zaupam.

»Naj vesolje naredi svojo čarovnijo.

Kaj mi je usojeno, se bo zgodilo.«

To nam je Suzan Ashely rekla na meditaciji.

Kaj če bi mi drugi rekli, da sem tečna kot muha, če bi živela po svoje? Ali da sem muhasta? Še vedno želim odobravanje???????? Ne. Ja. Mogoče. Ne. Želim si, da si ne bi želela odobravanja.

Vse, kar si res želim je, da sem srečna.

Ljubek pristen lahkoten vesel blažen bogat igriv dan poln božanskega obilja!

 

Zaupaj si! Sledi svojemu srcu! Bodi muhasta in delaj to, kar ti je v resnično veselje. Tako nam vsem kažeš pot do srčnega življenja. Samo to rabimo, da si ti srečna! In vsak je sam odgovoren za svojo srečo!

Poglej mojo internet stran za še več navdiha... https://matejakoser.com/

DOVOLJ!!! RAVNO PRAV!

 Nenehno me preplavljajo dvomi. Nisem to. Nisem ono. Sem preveč to. Sem preveč ono. Premalo. Preveč.

Skozi se želim nekaj izboljšati, se še malo bolj popraviti, še malo bolj – ne vem – bolj pač. Ali manj česa.

Kaj če bi bilo samo dovolj, da sem. Za koga se tako zelo mučim? Pa res verjamem, da sem ustvarjena kot ljubezen ali da še potrebujem popravke?!

Za koga nisem dovolj? Za tistega nikoli ne bom, ne glede, kaj naredim. Noben trud ne bo pomagal, da bi me nekdo sprejel, vzljubil ali me imel rad.

Seveda se trudim, prispevam – ampak v ljubečem odnosu je to naravno.

Zakaj mi torej ni naravno do mene? Zakaj mi ni naravno, da se imam rada, da se sprejemam, da sem ponosna nase?

Seveda lahko takoj pokažem na starše. Sami niso tega dobili, kako me naj to naučijo.

Logično je, da sem se prišla učiti življenjskih lekcij. Rada se učim. To je radostna rast. Ampak nenehno izboljševanje je utrujajoče. Nikoli nimam občutka, da sem naredila dovolj ali da sem dovolj. Vedno je še nekaj, kar še lahko.

Želim najti ta mir v sebi, da sem točno takšna kot sem zdaj – ravno prav. Zase. in za druge. Seveda se lahko izboljšam, če želim. Ampak v resnici se mi ni treba. V osnovi sem že dobra. V osnovi sem že ljubezen. Zdaj samo pustim, da naravno teče skozi mene. Iskrenost je pot. Srčnost je pot.

Če bom še naprej tako zelo stroga do sebe in neljubeča, bom vse te trenutke izgubila, ko pa sem res lahko srečna.

Z nekaterimi se ujamem. Z nekaterimi ne. Vedno pa sem v sebi dovolj. Ravno prav. Zdaj to sprejemam. Bolj in bolj se imam rada.

Želim živeti pristno, ne pa nabirati točk pri drugih. Ne rabim za (vse) moje odločitve in veselje potrditve DA, da si potem komaj dovolim biti srečna in vse kdo sem.

Moč imam, da žarim ljubezen na vse in nesprejemanje sebe ni ta pot. Srčna pot je oblita z ljubeznijo in radostjo. Veseljem. Vse teče in vse deluje zame.

Ljubek srčkan pristen lahkoten zabaven vesel srečen dan poln božanskega obilja!

 

Izbiranje sreče je stvar poguma in modrosti. Zdaj to zmoremo ustvarjati in izbirati. Sledi svojemu srcu! Izjemna si!

Poglej mojo internet stran za še več navdiha... https://matejakoser.com/

DAJ NA GLAS!!!

Knjigo Jutranje svitanje avtorice Mateje Koser
lahko naročiš na https://matejakoser.com/knjige/

 Ustvarjam trilogijo slik. Saj vem. Spet! No, ni res! Dve sta! Samo! Kar nisem želela nehati, dokler nista bili primerno 'nakičani'. Zdaj sta. Barviti. Pisani. Živi. Pestri. Veš kaj, nekje bi še dodala dva srčka kot simbol povezanosti. Urejeno. Dva srčka sta na sliki. Vsak na svoji.

Si ti kaj 'nakičaš' življenje, da je res tvoje? Kaj tebi pomeni 'ustvarjati tvoje' življenje? Kako ga lahko zares živiš po svoje?

Si upaš?

Si res upaš?

Danes bodimo pogumni in živimo svoje življenje na glas!

Naj bo naša pristnost vidna.

Naj bo naša pristnost slišana.

Naj bo naša pristnost opažena. Naj bo tako močna, da objame vse s svetlobo ljubezni.

Vredna si tega, da živiš tako, kot je tebi ljubo.

Zdaj pa izbiraj tako, da bo vse izbrano z ljubeznijo. Naj bodo vse odločitve v sozvočju s tvojimi srčnimi željami in izraz ljubezni do sebe.

Imej se rada!

Ljubek pristen čaroben sijoč sladek sočen medast okusen dan poln božanskega obilja!

 

Sledi svojemu srcu! Izjemna si!!! Ustvarjaj si življenje po svoje, naj ti bo v užitek!

Poglej mojo internet stran za še več navdiha... https://matejakoser.com/

RES RES MOJ???

 Zdaj sem slišala pesem od Jon Bon Jovija – It's my life. To je moje življenje. Pa je res?

Kaj ga dela zares mojega? Kdo sem v resnici? Kaj začini moj dan, da je res moj? Res moj?? Reeees res moj?

Ples.

Sploh ne vem, zakaj sem najprej na to pomislila. Danes sem si že pela. Plesala še nisem. Sem pa slikala. Bi si želela plesati? Da. Vedno!

Mogoče pa bi danes praznovala tako, da plešem.

Sem že mislila napisati, da bi morala plesati!!! Pa res moram? Ali želim?

Želim se ubrano gibati v ritmu glasbe. Mogoče je to to, kar potrebujem, da iz svojega telesa otresem vse, kar se je nakopičilo.

Kaj veš, da je minilo že več kot pol leta? Pol leta!!!

Na kaj si ponosna do zdaj? In česa se veseliš? To sta vprašanji, ki nam jih je zastavila Mel Robbins.

Ponosna sem, da sem izdala svojo prvo knjigo Jutranje svitanje (naročila na https://matejakoser.com/), ko si res narediš življenje po svoje, tako da ti ob njem zaigra srce. V mislih, besedah in dejanjih. Seveda.

Veselim pa se morja, ki še je pred mano. Tega se res veselim. Danes pa slikanja. Vse prste imam popackane z barvo. Seveda bom tudi plesala in to mi je v veselje. Prav živo se počutim! Ne znam ti povedati! Kot bi bila že zelo dolgo časa uvela, zdaj pa sem zalita! Kar čutim ustvarjalne sokove sreče, kako se pretakajo v meni!

Božansko!!!

Ljubek sočen sijoč pristen lahkoten iskren igriv optimističen navdušujoč pester poreden plesen radosten razkošen zabaven slasten sladek dan poln božanskega obilja!

Sledi svojemu srcu! Vodi te na čarobna mesta prave pustolovščine, ki so (bodo) najboljše, kar se ti je (ali se ti bo) sploh zgodilo. Pleši z vsem srcem skozi dan – kot da te nihče ne gleda – to je tvoje življenje!!!

Poglej mojo internet stran za še več navdiha... https://matejakoser.com/

DRAGOCENA SI!!!

 Kaj si v resnici želimo? Mir. Ljubezen. Harmonijo… Ne pa še več krame. S tem, ko jo kupujemo, uresničujemo sanje nekoga drugega. Nič ni, če si privoščimo kaj lepega, ampak moja draga, sama opažam, da me stvari nekam ne osrečijo. Vsaj za dolgo ne!

Me pa osreči, pogovor s prijateljico, slikanje! Bog, kako zelo uživam, ko mešam vse te barve skupaj! Ali branje knjige na terasi! Božansko! Božanje mačke Blsiss, ko se pride pocartati. Dobra hrana. V vsem tem uživam!

Kako si lahko danes zares pokažemo, da se imamo radi?

Tako, da si dovolim svoje srce odpreti še malo več dobremu. Danes si dovolim čutiti še malo več lepote in sprejeti še malo več sonca ljubezni v svoje srce. To mi je namenjeno, da živim polno iz srca. Sprejemanje in dajanje ljubezni.

Se bomo res zadovoljili z nekimi približki sreče? Z nekimi poceni stvarmi, ki so nam nadležne skoraj že prej, ko jih pripeljemo domov. Potem pa si mislim, kaj sem sploh razmišljala, da sem si vse to kupila.

Čisto razumem. Nekak višek je, ko gledam v trgovini, kaj bom si danes odnesla domov. Kaj bo moj plen. Vso to iskanje in nove stvari. Brckanje. Barve. Materiali. Modeli. Vse to je vznemirljivo. Pa vseeno ne rabim tega doma. Lahko lovim in iščem, brez da bi plen končal pri meni doma. Lahko iščem navdih in potem potegnem iz omare kaj podobnega. Prepričana sem, da imam kaj podobnega že v svoji omari.

S tem, ko sem poravnana s svojimi srčnimi željami, zares živim polno in to je prava pustolovščina. Tega si želim. Ne pa neke bedne nadomestke.

Torej, kaj te veseli? Če je to najnovejša znamka avtomobila in se v njem počutiš varno in kar žariš, potem je to to. Zame pa je ustvarjanje. Izražanje moje pristnosti. Sreča. Iskrice v očeh. Povezovanje.

Zdaj pa še samo uskladimo svoje razmišljanje, dejanja in besede, da nas vsak korak vodi do naših srčnih želja!

Ljubek sočen pristen lahkoten zabaven sončen slasten sladek luškan dan poln božanskega obilja!

 

Danes se imej rada. Kaj si resnično želi tvoje srce? Resnično?! Sledi svojemu srcu!

Poglej mojo internet stran za še več navdiha... https://matejakoser.com/

PRIPRAVLJENI NA ŠE VEČ SREČE!!!!

 Sledi svojemu srcu. Kako gre kaj hvaležnost?

Tako enostavna stvarca, pa nam lahko spremeni toliko stvari v našem življenju, da postanejo čarobno.

Danes ne bom dolgovezila, samo bodi hvaležna za vse, kar si.

Bodi hvaležna za vse, kar imaš.

To ti bo tvoje življenje neštetokrat izboljšalo!

Če pa res želiš, da postane divje čarobno v toku z Ljubeznijo, pa najdi sto stvari na dan za katere si hvaležna. To sem slišala pri Sonji Chquette. Ne samo, da nam spolira življenje, da se sveti od ljubezni, odpre nas intuiciji. Pridruži se nam tako, da na družabnih omrežjih dodaš fotografijo, za kar si hvaležna še pripis #hvala100x in da vidimo, kar vse čudežnega se bo zgodilo. Kaj vse čarobnega bomo privlačili v naše življenje.

Pripravljeni smo na še več sreče!

Juhu!

Uživaj ta dan na polne!

Sladek sočen sijoč pristen lahkoten blažen bogat razkošen razigran vesel dan poln božanskega obilja!

Sledi svojemu srcu! Izjemna si! Danes pa šteje hvaležnost! Bodi hvaležna tudi zase! Kaj si že do zdaj dosegla v tem letu, da si res ponosna nase? Zdaj se polno pohvali! Česa se veseliš? To sta vprašanji, ki sem jih slišala od Mel Robbins. Delujeta. V glavnem, pridruži se nam s #hvala100x in bodi pripravljena na čudeže!!!

Poglej mojo internet stran za še več navdiha... https://matejakoser.com/

DOVOLJ. ZARES DOVOLJ!

 

Zakaj bi še vedno dvomila o svojem poslanstvu, da sem učiteljica. Samo zato, ker še nočem in se upiram temu, da bi zares sijala. To pomeni, da bi se morala pokazati v svojih pravih barvah in se malo potruditi, da bi se počutila res dobro.

Več kaj sem prebrala nekje včeraj, mislim, da je bil Alan Cohen: »Ne izgubite svoje sreče, ko jo učite druge.«

Res je to. Toliko želim pridigati, kaj je pristno srčno dobro bogato izjemno življenje, da me zmoti neposlušnost in sem potem zaradi tega nesrečna. 'Pa kako ne razumejo?! Pa kako nočejo biti srečni?? Kaj jim tu ni jasno??? Pa tako lahko je!!!'

Bolj se želim osredotočati nase, kajti to kričanje na druge me spravlja samo v slabo voljo, ker ne poslušajo. Saj ni v resnici kričanje. Bolj bodo kričala moja dejanja. Bolj bodo kričale moje okoliščine. Bolj bo kričal moj mir in ljubezen. Bolj bo kričalo nepovedano. Samo živim svoje Sanje, da sem srečna. To je dovolj. Samo sem to, kar sem. Tudi to je dovolj.

Tako zdaj uživam ob pitju ledene kave in pisanju. To je dovolj. Uživam pa tudi, ko nosim nove uhane, ki sem si jih naredila. Božansko dobri so. Slastni. Izgledajo božansko dobro in izgledajo slastno, da ne bo pomote – niso dejansko za posneti, pojesti ali kako drugače užitni.

Kako pa boš mi ti danes uživala!?

Saj veš, da ko uživaš, se počutiš živo.

Lep ljubek luškan jasen iskren blažen bogat zabaven sočen strasten nagajiv igriv roza dan poln božanskega obilja!

 

Sledi svojemu srcu! Izjemna si! Fantastična si! Zdaj pa živi po svoje! Ustvarjaj si čarobne dni! Bodi povezana z ljubeznijo, tako je vse zate!!!

Poglej mojo internet stran za še več navdiha... https://matejakoser.com/

POTOPLENA V LJUBEZEN

 Nekaj čarobnega je v ustvarjanju. Zdaj sem si naredila nove uhane in so peresno lahki. So kot angelska krila frfotajoči in so mi neznansko všeč. Nežni so, hkrati pa odražajo mojo naravo. Mogoče bi še jih lahko malo pobarvala. Jih naredila še malo bolj moje, svoje.

Danes prav prija, da ni tako zelo vroče. Čeprav imam rada tudi vroče, se ne počutim preveč dobro na čisti vročini. Kot pečeno jajce, ki bo počasi zakrknilo na tako velikem ognju. Rada sem bolj mehko kuhala. Tako. Zmerno.

To ni pritoževanje. Samo povem, kaj mi je všeč!

Imam pa tudi mehko srce, kar sem veliko časa mislila, da je moja, ne točno napaka, ampak moja slabost. Da, to je prava beseda. Zdaj pa vem, da je to moja najboljša lastnost. Ne glede, kako zelo me »pečejo« ali »opečejo«, ali »obračajo na žaru«, moja sredica ostaja mehka in sočna. Tekoča. Moje srce je še vedno mehko.

Vedno se predam in ljubim z vsem srcem. Čisto sem potopljena v trenutek. Občutim vso slast bivanja. Bližino. Radost. Veselje.

Pristnost niso samo »pozitivna« čustva. Kdaj sem besna kot ris in to si tudi priznam. Ne serjem pa z jezo po drugih. Sama zmorem to predelati. Ali pa vsaj predelujem, saj nikoli nismo zares dokončani. Zorimo.

Danes je dan, da zares uspevaš. Čudovita si že točno takšna, kot si! Neverjetna! Izjemna.

Zdaj pa živi svojo izjemnost in jo pokaži! Sij!

Sočen slasten krasen ljubeč ljubek božanski iskren radosten edinstven blažen kreativen celovit zabaven igriv navihan razkošen spontan dan poln božanskega obilja!

 

Naredi si dan tako, da bo zares tvoj. Kaj te zares veseli? Kaj je tvoja strast? Danes začini dan s to čarobno čudežno sestavino. Sledi svojemu srcu!

Poglej mojo internet stran za še več navdiha... https://matejakoser.com/

POVEZANI SMO

Življenje ni stanje na mestu. Je bolj tok reke. Še kamen se premika ali se okruši ali ga kaj vrže drugam ali ga kaj preraste. Nič ni na miru. Zakaj bi bili mi?

Ni nam naravno, da smo pri miru. Še drevesa se pozibavajo v krošnjah. Vsi mi smo sistem gozda, ki šepetamo in pojemo vibracijo miru. Jo krepimo tako, da izbiramo več sreče, izpolnjenosti, radosti in zadovoljstva. Tako ustvarjamo umetnino našega življenja, bi rekel Osho. Povezani smo. Čas je, da gremo naprej. Pustimo zadaj vse, kar nam več ne služi. To si mi zaslužimo.

Samo pojdimo naprej, bi rekel Osho.

Gremo. Gremo!

Danes se mi dogajajo tako lepe stvari in počutim se prenovljeno! To je zares čista čarobnost! To je izjemno. Dopuščam, da sem ljubljena. Dopuščam, da sem vsa prevzeta nad lepoto in obiljem, ki mi ga narava tako srčno daje.

Prevzeta sem nad ljubeznijo.

Vedno je bila tu v mojem srcu. Vedno prisotna. Samo pozabila sem. Zdaj pa se spominjam in stopam iz megle. Stopam v jasnost sonca in svetlobe. To je čudovit čas miru. Začne se od znotraj. Lepo si naredi ta dan! Čudovita si!

Čaroben čudežen čudovit dan poln božanskega obilja!

Zaupaj svojemu srcu! Vse je zate. Čudovita si! Izjemna si! Pleši skozi dan!

USTVARJAJ!!!

Kako zanimivo je branje! Vem! Moja duša cveti in se napaja ob užitku modrosti! (Pa tudi lahkotnosti! Obožujem ljubezenske zgodbe. Samo ne take enostavne! Malo se mora zakomplicirati ali pa biti vsaj zabavno!)

Zdaj berem Ženska, ki teče z volkovi – Clarissa Pinkola Estes! Kake zgodbe pa so tu noter!

Samo na kratko bom povedala eno! Babica se je rada enkrat na teden lepo oblekla in šla z vlakom v mesto, kjer si je ogledovala izložbe. Imela je tako lep velik svečan klobuk, ki si ga je vedno nadela za potepanje. Potem pa se je poročila na odročno kmetijo. Imela je otroke in vse to. Nekega dne pa je vse pospravila, pobrisala tla, si oblekla najlepšo obleko. Tudi klobuk je poiskala in si vzela življenje!

To me je kar pretreslo! Ne glede v čem naša duša uživa, čas je, da to živimo!

Piše tudi, da če nismo dobile raznih pohval, kako smo drugačne, čudne, nore in še vse druge… - delamo nekaj narobe in smo definitivno preveč pridne. Čas je, da se povežemo s svojo divjo naravo. Ni še prepozno za vse pohvale, pravi! Življenje se odvija na robu, ko naša divja narava zacveti.

To se me je res dotaknilo. Prav pomirilo me je. Končno sem normalna! Tako da nisem!

Pa še to je napisala:

»Do

your

art!«

ne ustavljaj se. Glasovi bodo, kako je vse bedno in zanič in ni nič vredno. Samo hodi naprej. Ustvarjaj! Napisala je tudi nekaj takega… Drži se. Hodi naprej. Vzdrži. Poberi se. Samo pojdi naprej. Prej ko slej se bosta ti in tvoja resnična pot srečali!

Neverjetno! To pa mi je navdih preko vsega! Točno to sem potrebovala… neizmerno sem hvaležna, da sva se srečali s Clarisso in da mi je razodela vse te modrosti! Zdaj pa jih lahko živim. Dragocena knjiga!

Zdaj pa uživaj in teči z volkovi! Ali volkuljami!

Ljubeč radosten ljubek igriv miren hvaležen harmoničen kreativne soustvarjalen pester prazničen razkošen razigran bogat blažen bleščeč sijoč slasten sočen dan poln božanskega obilja!

Clarissa pravi, da je za vsako ustvarjalnost zdravilo! Samo ustvarjaj naprej! Če imaš blokado pisanja, samo piši naprej! Samo pojdi naprej! (Glede vsega ustvarjanja, ne samo pisanja!)

Danes pleši skozi dan!

IMAM SE DOVOLJ RADA!!!

Razmišljam, če se imam dovolj rada, da premagam strah. Pred vsem. Rada bi samo bila pogumna in bi zares živela pristno. Samo to si želim.

Potem pa si mislim, če bi si res samo tega želela, bi tako tudi živela. Ne bi imela navideznih blokad.

Kako je že vprašal Bashar, če v vsakem trenutku dneva živim najboljše, kar je možno. Saj ne vem, če je res bilo tako.

Samo vem, da v vsakem trenutku dneva izkoriščam svoje najvišje potenciale, da živim svoje življenje najbolj radostno, osrečujoče in izpolnjeno, kar le lahko!?

Mogoče je bilo bolj tako. V glavnem. Smisel je bil tak. Ni blokad.

Samo jaz ne izbiram več sreče, kot bi jo lahko. danes sem jo izbirala malo več. Danes sem jo izbirala s srcem. Danes sem samo živela polno. Uživala sem v vsakem trenutku. Tudi zdaj, ko se grem ob ognju in pišem. Tudi, ko sem božala mačko Bliss na zibelki.

Res živim svoje sanje zdaj?

Tudi če bom odlašala, ne bodo šle stran. To so mi danes rekle boginje v kartah od Doreen Virtue. Torej je tudi odlašanje brez pomena. Zares.

Česa me je tako strah? Da bom še bolj srečna, mirna, izpolnjena, bogata, radostna, prijateljska, ljubeča?!? Kaj je tu tako groznega??!!

Si globoko v sebi mislim, da sem vredna tega*, ali se moram zadovoljiti z manj?! (*Tega pomeni v stavku – srečna, izpolnjena, zadovoljna, ljubeča, ljubljena, mirna, bogata…)

Če bi res verjela, da sem tega vredna, tudi v svojih kosteh, bi tako tudi zares živela. Vem, da bi. Ne rabim skočiti v novo življenje. Lahko pa danes spet izberem malo več sreče. Lahko. Res lahko in tudi bom. Kosti pa bodo tudi počasi vpijale vso to ljubezen in radost, dokler ne bo to najbolj normalna stvar, da se imam res rada in si zaslužim srečo in vse drugo.

Ljubeč radosten razkošen ljubek miren mogočen nagajiv blažen bogat harmoničen vesel igriv pester pristen živahen iskren jasen dan poln božanskega obilja!

Sledi svojemu srcu! Sledi svoji sreči!

VSE V NAS JE ČAROBNO!!!

Prej sem na nekaj pomislila, o čem bi rada pisala. Seveda se zdaj ne spomnim.

Čakaj. Skoraj je že bilo tu.

Ne.

Sem že mislila napisati, da je vse pomankanje laž. Kaj pa, če je res?

(To ni bilo to, o čem sem želela pisati. Padlo mi je z glave.)

Dovolj je bilo zarot.

Kako lepa je narava. Prej sem šla na sprehod in opazila tako lepa drevesa. Tako sem se predihala, da še zdaj vse v meni vibrira v vibraciji miru, obilja, harmonije in ljubezni. res je lepo biti v naravi in samo vsrkati vso to lepoto. Čarobno je.

Tudi mi smo čarobni. Vse v nas je čarobno. Kaj če bi nas že od vsega začetka učili, da naj sprejmemo vso svojo čudovitost. Ne rabimo biti na vseh področjih geniji. Lahko pa odkrijemo, kaj nam leži in tu ustvarjamo čarobnost. Ne gre niti za to, da smo boljši od drugih. gre za vibracijo ustvarjanja, ki v nas prebuja in spodbuja, da ljubezen plamenti z ognjem, ki se ga ne da pogasiti. To je čarobnost obstoja. Vsi skupaj sodelujemo. Vsak dela, kar ljubi. Tako soustvarjamo mrežo sopovezanosti, ne soodvisnosti.

Vsak živi svojo poetičnost in skupaj smo simfonija radosti življenja, ki je nenehno v toku ljubezni. ni napačnih ovinkov. Vse je izraz in udejanjanje ljubezni. vedno.

Več kot opazim lepote, več je je v mojem življenju. Tako mi je prej rekla Kassandra – Suzan Ashley, ko sem poslušala stari posnetek.

Res sem opažala lepoto in res se je vse še bolj umirjalo in postajalo še bolj čarobno. Vse se je ustavilo v lepoti trenutka. Vse je bilo popolno. Še vetrc. Še sonce. Vse. To je pravo zadovoljstvo, da polno živim svoje življenje – po svoje. In to je v miru, ljubezni, harmoniji in obilju za vse.

Danes se sprosti v resnično lepoto vsega, kar te obkroža. Čudovita si. izjemna si. uživaj ta dan in svoje življenje.

Sprejmi vso lepoto, ki jo ima življenje zate. Zdaj.

Ljubeč pristen ljubek radosten miren radodaren razkošen razigran harmoničen naraven pester pristen bogat živahen edinstven dan poln božanskega obilja!

Naj se ogenj v tebi razplamenti in gori za vedno. Vse je čarobnost. Zaupaj v svoje dobro.

VSE JE ČAROBNO!

 Zdaj sem si zakurila, da mi je toplo. prav prijetno je. Drva so se tako zataknila, da so vsa bila v zraku. Dolgo ne bi tako gorelo. Vsi rabimo prizemljitev. Zdaj sem jih povezala skupaj, da spet gori kot divje. Res je lepo gledati ogenj. Pomirja me.

Prej sem sedela zunaj na zibelki in je bilo čarobno. Gozd je čarobno šumel, listje je šepetalo skrivnosti miru in sonce je vse ožarjalo z zlatim sevom obilja, ki ga je dovolj za vse. Res je čarobno. Narava je čarobna.

Kaj če je res vsega dovolj za vse, pa smo samo sprogramirani, da ni nikoli dovolj?! Da če že imamo vse, pa še rabimo več. Ne tisto, kar imamo, tisto ni dovolj. Rabimo kaj novega in svežega. Kakšna bedarija?!!

V osnovni šoli se spomnim, da niti kavbojk ni bilo za dobiti. Kaj smo sploh nosili v šolo?! Hlače. Pa krila. Hlač se ne spomnim. Verjetno so bila iz platna.

Zdaj pa imam kavbojk toliko, da jih v enem letu niti ne nosim vseh, ker imam svoj najljubši model in nosim samo ene in iste. Ali pa menjujem iz črnih v svetle, ali temno modre. Tu pa se konča.

Vseeno pa smo bili včasih bolj povezani z naravo. Igrali smo se skupaj, vsi otroci z vasi. (Ne gre se za nostalgijo.) Zdaj pa imamo vsega dovolj in več kot preveč, pa nimamo časa, da bi ga namenili temu, kar je resnično pomembno. Pristnim odnosom. Ne samo, ko gre komu dobro. Tudi ko ne gre tako dobro. Takrat še je bolj dragoceno slišati prijazen, sočuten glas. Prijateljstva, družina, otroci, partner, sosedi – so pomembni.

Zdaj je življenje lepo, uživaj ga. vsrkaj vso lepoto bogastva.

Samo to še. Mislim, da nas želijo prepričati, da smo dovolj samo, če imamo vse najnovejše. Če ne si zadaj in starina in zastarela. Mislim, da to koristi tistim, ki so že bogati, da se še bolj bogatijo na naš račun. Ko imajo norci denar, pametni služijo. Ali kako že gre ta rek…

Kaj pa, če je oseben slog tvoj podpis?! Si upaš?!!! Ne samo pri oblačenju, tudi drugače. Si lahko v miru, ljubezni, harmoniji in zaupaš, da je obilja za vse – vedno dovolj!? Ne nasedaj drugim manipulacijam…

Ljubek srčkan ljubeč sijoč svetel slasten miren sočen okusen iskren harmoničen zaupljiv blažen igriv razkošen razigran bogat dan poln božanskega obilja!

Sprejmi vse dobro, ki je zate zdaj in zaupaj, da je vedno tako.

ODPUŠČANJE JE ZAME!

 Knjige so moja ljubezen! Seveda še vam bom dala kakšen primer, kar berem! Zdaj, ko sem brala When things don't go your way – Haemin Sunim, mi je končno postalo jasno, da je odpuščanje darilo sebi!

Poslušaj to! (str. 256)

Why would I ruin my inner peace

by staying angry at those who have wronged me?

Forgiceness in not fort hem; it is for me.

 

Zakaj bi uničila moj notranji mir

s tem, kot ostajam jezna na tiste, ki so mi storili krivico?

Odpuščanje ni za njih: je za mene.

 

To pa mi potem čisto odpre oči! Seveda ni za njih! To je zame! Da lahko ostanem v notranjem miru in svobodi!

Danes si podarjam darilo odpuščanja! Ne želim več nositi zamer do kogarkoli! Pa kaj, če so mi naredili, storili krivico!?! To bo ležalo na njihovih srcih in na njihovi karmi, kakorkoli! Jaz nisem naredila nič narobe! To ni moj zapis! Jaz želim ohraniti mir v srcu! ZATO odpuščam! Ker se imam rada! ker želim živeti svobodno! Zakaj bi jaz pacala svojo energijo s stvarmi, ki so jih naredili drugi!?! Čisto nelogično in spet krivično do mene same, če si to nalagam, ker si mažem svojo čisto energijo. Zdaj jih vse spuščam, naj sami pojedo svoj drek! Jaz sem čista!

Nič ni tako pomembno, kot moj notranji mir. Zdaj to vem! Zdaj tako tudi živim! Karkoli se me ima dotakniti je milost odpuščanja in svetloba ljubezni, vse ostalo se naj splakne z mene. Zdaj takoj!

Odpuščam!

(Če ne, pa sem vsaj pripravljena odpuščati. Bog pokaži mi pot.)

Ljubek odpuščajoč miren srčkan sijoč hranljiv harmoničen hvaležen pester razkošen raznolik bogat blažen iskren edinstven zabaven vesel celovit dan poln božanskega obilja!

Sprejmi se in sprejmi odpuščanje, da ti očisti srce. Ni tvoj naloga, da držiš zapornike, ki so ti storili krivico v ujetništvu. Osvobodi jih – predvsem pa sebe – da jih doleti sranje, ki so si ga sami pridelali. To ni tvoja naloga. Tvoja naloga je, da siješ najbolj močno, kar le lahko! Sij! Zdaj pa sij!