Kakšna bedarija, da komurkoli rečemo, da je zguba. Tudi sebi. Predvsem sebi!
Zdaj sem začela z
nečim novim. Ne gre vse tako hitro, kot sem si zamislila. Počutim se, kot bi se
še plazila po vseh štirih. Dojenčica. V resnici pa sem videla odrasle, da
tečejo. Zdaj bi se tudi sama rada premikala s tako hitrostjo. V resnici pa še
niti ne znam stati pokončno.
Vse ob svojem
času.
Dobre stvari
zahtevajo čas.
Kaj še?! Kako še me
boš potolažila danes?! 😊
Dobre
stvari rabijo čas, da dozorijo.
Niti se še nisem
prav poravnala s svojo srčno željo, pa bi že rada, da bi samorogci, mavrice in
metuljčki letali okoli mene. Padali name kot zdravilen bleščeč svetlikajoč
dež!
Samo stopam v
svojo srčno smer. Ne vem,
kdaj se bo tehtnica prevesila. Ne vem, kdaj bo prevagalo
v novo smer. Ampak če vsak dan vsaj malo naložim na stran srčnih želja in svoje
pristnosti, potem se bo tehtnica slej ko prej prevesila. Ne bom pa
odnehala. Kaj če mi še manjka samo en majhen kamenček, da ga dam na pravo
stran? Kaj če mi manjka samo še čisto malo? Samo ne vem!!! To bi bila
tragedija, če bi zdaj odnehala.
Hvala vam!
Ljubek srčkan sijoč
pristen lahkoten zabaven edinstven optimističen dan poln božanskega obilja!
Sledi svojemu srcu!
Prav te vodi!!! Zaupaj si!
Poglej mojo internet
stran za še več navdiha... https://matejakoser.com/
.jpg)

Ni komentarjev:
Objavite komentar