Lahkotnost reke...

Danes je najlepši dan mojega življenja. Se je že začelo! Poletno vzdušje! Morje! Me že vleče! Komaj čakam, da grem! Pa ne samo to!

Že tukaj je vse drugače! To sonce! Ta sijaj. Sončni zahod! Labodi v zalivu, ki se lenobno premikajo. Samo enega imajo na očeh, če se preveč približa. Ta se šopiri. Ampak ne vedno. Tako lepo ima peruti privzdignjene. Lep je. Samosvoj. Ponosen. Edinstven. (Niti ne… ali nič kaj bolj, kot vsi drugi. Vsi smo unikatni.) Drugače so prav lenobni.

Nekaj čarobnega je na tej reki. Še lepše se sveti v sončnem zahodu. Še lepše odseva svoje globine. Nekaj je v tej lahkotnosti, s katero teče. Tako kot življenje. Samo teče.

Neverjetno zanimivo mi je, kako vedno dobim navdih. Nekaj me vleče v neko smer. Kar v trenutku zavijem drugam, kot sem bila namenjena. Potem se vedno izkaže za dobro. Odlično. Rada sledim temu glaseku. Vidim pa, da je pomembno, da se sploh odpravim od doma. Prvi korak v smeri željenega naredim, ostalo pa se razplete v moje najvišje dobro.

Obožujem svojo posteljo. Veliko. Mehko, a dovolj trdno oporo. Spala sem tako dolgo. To mi toliko pomeni, da imam čas za spanje. Sitna sem samo, ko sem nenaspana in lačna. Verjetno je enako pri dojenčkih. Zato lepo skrbim zase. V polnosti. Vedno lepše.

Vedno bolj mi je to pomembno. Sreča. Vedno bolj zaupam, da zase vem, kako bi rada živela. Pristno. Ustvarjalno. Polno vitalnosti. Navdiha. Srečno. To je to. Lahkotno in samosvoje bi se pretakala kot reka.

Se pretakam kot reka.

Reka v meni je močna in pretočna za navdih.

Ljubek lahkoten dan!

Cmok! Cmok!

P.S.: Čisti užitek v vsakem trenutku... Zali to cvijece suzama srece Mišo Kovač
 (https://www.youtube.com/watch?v=btJ5UuQ6QBk)

K A T E J A : By the river of love...

Hi my Beloved!

There is something magical in these medieval cities. I walked along the paths from round-shaped river stones to the castle. 

On the wall, beautiful gentle purple flowers rose from the cracks. No one has ever told them that there is a land. Full of earth, where everything has an abundance and can even bloom better. No! The perfect ones were there because they are. They grow! They grow exactly where they are! Not only do they grow, they even bloom! In all its beauty!!

Today, this day brought me such a luxury! Abundance. Like rain! There are always more drops. And that in good terms! Of course it started with a morning coffee. I put on my favorite shirt. (Vivid yellow with the inscription LOVE ... without any further explanations ...)

This is what is meant by rain. It starts with a little drop of good. Then it rains. More and more. Until it rains the pangs of pampering! Pure pleasure! I dance in the rain of the delights that I adore!

This rain is meant as a summer hot storm. The drops gently kiss me with their hot lips. I just let it last!

I know. I'm a researcher. By the soul. I do not know why I made a mistake right here. Researcher after drought. Neither does this seem like a dry period. I feel awakened in winter. Everything is in the making. Underground. They grow their roots, they get bigger. It is time for greenery to appear on the ground. I'm blooming. The poem is created within me. I'm becoming a song. More and more expressive and genuine. Poetry.

I let the sun rays warm me. I’m fully involved. Like a flower that opens to the bees to collect honey. Inspiration. That's it. Happiness. Today I am. I'm just here.

Sometimes I decide quickly. In a second. I'm going! I’m drawn towards walks; sunsets, enjoying a cup of coffee. It was so here. I dressed as fast as I could. Light. Comfortable.

Gray jeans. Lightweight blouse. And of course, my lovely “tiger” shoes. Or more leopards. Also light as a fluffy feather. I put on my blazer over. Just because it's colder when the sun goes down. Common to all is a bit of a gray silver. For the diversity, I added animal patterns to the T-shirt and shoes. This also connects everything...

A lovely day full of adventure!

Love yourself, be yourself! Have fun!

Be delicious... inside outward...

Ly♥

P.S.: Be yourself! Love! Enjoy delightful fun day!

**

SLO: K A T E J A : Pri reki ljubezni…

Hej moje drage, moji dragi!

Nekaj čarobnega je v teh srednjeveških mestih. Sprehajala sem se po poteh iz okroglastih rečnih kamnov do gradu. Na zidu so iz razpok rastle tako lepe nežno vijolične rožice. Njim sigurno ni nihče ni povedal, da obstaja zemlja. Polno zemlje, kjer imajo vsega na pretek in lahko še lepše cvetijo. Ne! Popolne so bile tam, ker so. Rastejo! Rastejo točno tam, kjer so! Ne samo, da rastejo, celo cvetijo! V vsej svoji lepoti!

Danes mi je dan prinesel tako razkošje! Obilnost. Tako kot dežja! Vedno je še več kapljic. In to v dobrem smislu! Začelo se je seveda z jutranjo kavo. Moja najljubšo majico sem se zavila. (Živo rumene barve z napisom LOVE… brez nadaljnjih pojasnil…)

To z dežjem je mišljeno tako. Začne se z malo kapljico dobrega. Potem pa kar dežuje. Vedno bolj in bolj. Dokler se ne usipa ploha razvajanja! Čisti užitek! Kar plešem v dežju dobrot, ki jih obožujem!

Ta dež je mišljen kot poletna topla nevihta. Kaplje me nežno poljubljajo s svojimi vročimi ustnicami. Samo pustim, da traja!

Vem. Raziskovalka sem. Po duši. Ne vem, zakaj sem se zatipkala ravno tukaj. Raziskovalka po suši. Niti se mi ne zdi tako sušno obdobje. Počutim se prebujena po zimi. Vse je v nastajanju. Pod zemljo. Rastejo korenine, se debelijo. Čas je, da se pokaže zelenje nad zemljo. Cvetim. Pesem nastaja v meni. Pesem postajam. Vedno bolj izrazna in pristna. Poezija.

Pustim sončnim žarkom, da me grejejo. Razpiram se v celoti. Kot cvet, ki se odpre čebelam, da nabirajo med. Navdih. To sem. Sreča. Srečnost. Danes sem to. Samo sem.

Včasih se kar hitro odločim. V sekundi. Grem! Vlečejo me mesta za sprehode; sončni zahodi, uživanje ob kavi. Tako je bilo tukaj. Oblekla sem se kakor hitro sem se mogla. Zračno. Udobno.

Sive kavbojke. Lahkotna bluza. In seveda moji ljubki tigrasti čevlji. Ali bolj leopardji. Tudi lahki kot puhasto pero. Čez sem si še oblekla sako. Samo zato, ker je hladneje, ko sonce zaide. Skupno vsem je nekaj sivo srebrnega. Za pestrost pa sem dodala živalske vzorce na majici in čevljih. To tudi vse povezuje...

Ljubek dan poln pustolovščine!

Ljubite se, bodite kar ste! Zabavajte se!

Bodite sočni, od znotraj navzven!

Ly♥

P.S.: Bodite kar ste. Ljubite! Uživajte slasten zabaven dan!

V ritmu...

Obožujem ples! To je neverjetno, kako dobro so plesali kolo! Morala bom iti na ponovni osvežitveni tečaj k moji teti, ki obvlada kolo. Kaj že tako dolgo nismo imeli družinske čage skupaj, da bi mi pokazala!? Kaj pokazala, da bi to plesali!!! Zdaj pa bo treba. Kako dobro plešejo. Vsi v istem ritmu. Vsi v istem valovanju.

Glasba pa je tako bila nostalgična. Drugačna. Zapeta globinsko z dušo. Vsako besedilo usodno. Vsak poljub je bil poljub prave ljubezni. Vsako hrepenenje oprijemljivo. Čutno. Otipljivo. Vedno pa srečni konci.

Rada imam melodiko pristne glasbe. Pa kako so plesali. Čisto s srcem! Oblačila pa so bila tako posebno pisana. Barve pa tako žive. Tako močno in z veseljem sem ploskala. Čisto sem padla noter!

Res so mi polepšali večer.

Mislila sem, da mi ne bo uspelo. Vožnja. Vse je bilo tako na tesno s časom. V službi je ravno zdaj romantično razpoloženje v garderobi. Luč ne dela. Sploh nisem videla kako sem si zavezala obleko. Trikrat sem poskusila. Potem pa sem zavezala samo po občutku. Bo že! Preobula. To je to! Gremo!

Dobro, da je koncert imel zamudo! No, pa kljub temu sem bila točna!

Potem pa še malo sprehoda po mestu. Sedenje v izložbi v kavarni, ki jo imam rada. Čisto ob reki. Klepet o temah, ki so globoke. Izjemne.

Uh, kaj nisem omenila ansambla! Uh, kako dober basist je bil! Glasba pa je tako bila božanska. Ritmična! Polna bobnanja!

Ljubek dan moje drage, moji dragi!

Cmok!

P.S.: Kaj smo danes ustvarili novega, kar še ni bilo? Mogoče plesali kar brez korakov. ali pač... Grupa Fortuna - Uzicko kolo (https://www.youtube.com/watch?v=qGVIQqd7wqA)

P.P.S.: Vsa galsba je navdihnjena po prireditvi Srpskog kulturnog društva Maribor. To je tako vzdušje, ko igrajo vse v živo. Sliši se ritmičnost. Najbolj všeč pa še mi je bilo kolo na koncu, kot pika na i! Afterparty! Božansko!

Snegec beline...

Želela sem si na dolgi sprehod. Res dolgi. Imam eno lokacijo, ki mi je še posebej pri srcu. Reka. Šumenje valov, malo gozdička. Super za branje knjige v senci. Vključuje vse, kar mi je pomembno. Narava. Lahko fotografiram. To bi tako ali tako lahko bil vsak kotiček ob reki… (Nisem zahtevna. Ali pač! Na to sem ponosna!)

Ni daleč. Vseeno pa se peljem z avtom. Malo. Kar naenkrat dobim čudovit preblisk. Vse se mi je zlilo skupaj. Kaj pa če bi šla na B lokacijo? Klopca pod drevesom. Velik zaliv. (Reka. Plus točke.) Gozd. (Plus plus.) In še nekaj je! Kavarnica! Sedim lahko čisto na špicu. Kot romantična scena na Titaniku! Popolnost! (Glavni zadetek!)

Zadovoljna, ker me je v zadnjem hipu preletela tako dobra ideja, uživam v vožnji tja. Blizu.

Vzamem fotoaparat. Poslikam okolico. Laboda. Račke. Potem pa zapiha veter. Ogromno cvetoče drevo je zasipalo travnik in reko s svojimi milijoni cvetnih lističev. Kot bi bil praznik! Kot bi slavila in bi me zasipali z nešteto drobnimi krogci iz papirja. Samo lepše! Krošnja je šumela v rahlem vetrcu. Pod njo pa je snežilo v belini nežnih lističev. Božansko! Cela reka je bila polna snežnih pikic. Potem sem čakala v zasedi. Ni bilo več vetrca. Samo tu pa tam je padel kakšen listič. Ampak neverjetno izjemno!

Čas za branje pod drevesom v senci. To ni navadna klopca pod drevesom! To je klopca z ragledom na jadrnice, na reko, na celoten zaliv. In edina tam je v senci. Počasi sem se približevala. Zasedena! (Že od začetka sem jo imela na očeh.)

Usedem se kar blizu. Ne preblizu. Na beton. Še vedno v senci. Imela sem toliko stvari ob sebi, da sem se počutila, kot da taborim. Skoraj… Se bo že odpravil? Bil je očka s hčerko. Daj no, saj bo šlo, gremo malo bolj hitro. Že cel čas fotografiranje po gozdu sem ga imela na očeh. Če bi se slučajno vsal, bi tekla tja kot nora. Ampak se ni. Zdaj pa so se njegove minute privilegija iztekale. Res se je začel pakirati! Bingo!

Tako sem uživala tam v senci. Račke so prišle k meni. Brala sem. Potem pa sem še osvojila špic terase. Kavarne, ki je čisto ob vodi. Čisto blizu. Na mojem najljušbem kotičku. Res je lepo življenje! Kava pa je bila izjemna!

Ljubek pristen srečen dan!

Cmok! Objem!

P.S.: Ustvarjamo čudovito lepo življenje! Bruce Springsteen - Jersey Girl  (https://www.youtube.com/watch?v=fIXRW6gF4hQ)

K A T E J A : Just the coat!?

Hi my Beloved!

Music get me in a good mood. I always come across random, inadvertently good music in the car. I can’t, that I wouldn’t give more voice. And I sang along. In a loud voice! It doesn’t matter if it's right, just to enjoy it!

I love having a pinch of madness. This always makes me more genuine. I have a "written permission" to be authentic. The original. And advocate on madness. You must be crazy a little bit (in a good way) to survive in this world. And to get through well.

But it's not just about to go through. It's more important for me to be happy. That's it. The fullness of each moment is expressed in my special way. Whatever it means. Whatever makes me happy! That's it!

It's not interesting, that we have everything in ourselves. All love. All the joy. Happiness. It just drowned a little. Because we didn’t use that consistently for some time.

Happiness needs a little more attention to get into the running. To get the momentum. Our brains are tuned in to make all more negative. I'm learning and I'm saying that I appreciate everything for a longer time. This leaves the feeling longer in me. I can’t wait to investigate all this.

How can I get used to charging when I can’t function anymore? I hope I don’t wait until the last moment! That all the lights flash to me red! Then the vacuum cleaner just stops. That's same with me. I want to recharge myself little by little. With walks. Writing. Painting! Reading! Researching! Photographing! Yesterday I read such a good book! I really love that.

Now it's time for walks. And watching the sunset. I just sit by the river and I love the warmth of spring. It's just that cute coat enough. I'm already ready. For long walks. And, of course, golden shoes. Such, really golden, comfortable for walks. Very slowly.

I added a little color with necklace. Gold... To add variety. Easy. I enjoy a wonderful life.

Have the nicest lovely happy pink day!

A lovely day full of adventure!

Love yourself, be yourself! Have fun!

Be delicious... inside outward...

Ly♥

P.S.: Be yourself! Love! Enjoy delightful pink day!

**

SLO: K A T E J A : Samo plašček!?

Hej moje drage, moji dragi!

Kako me glasba spravi v dobro voljo. Vedno naletim na naključno nenaključno dobro glasbo v avtu. Kar ne morem, da si je ne bi dala bolj na glas. In si pela zraven. Na glas! Saj ni pomembno, če je prav, samo, da uživam zraven!

Rada imam ščepec norosti. To me vedno dela bolj pristno. Imam »kao pisno dovoljenje«, da sem lahko pristna. Samosvoja. In se zagovarjam na norost. Malo moraš biti nor (v dobrem smislu), da preživiš v tem svetu. In da dobro skozi prideš.

Ampak ne gre samo, da prideš skozi. Meni je pomembno vedno bolj, da sem srečna. To je to. Polnost vsakega trenutka se izraža na moj poseben način. Karkoli to pomeni. Karkoli me osreči! To je to!

Ni zanimivo, da imamo vse v sebi. Vso ljubezen. Vso radost. Vso srečo. Samo malo se je zasušila. Ker je nekaj časa nismo tako dosledno uporabljali.

Malo več pozornosti rabi, da se spravi v tek. Da dobi zagon. Naši možgani so naravnani tako, da vse negativno bolj zagrabijo. Učim se in navajam, da bolj dolgo cenim vse dobro. Tako ostane občutek bolj dolgoročno v meni. Komaj čakam, da vse to raziščem.

Kako se pa jaz dam polniti, ko ne zmorem več? Upam, da ne čakam do zadnjega trenutka! Da mi že vse lučke utripajo rdeče! Potem sesalec samo obstoji. Tako pa je tudi pri meni. Želim se polniti malo po malo. S sprehodi. Pisanjem. Slikanjem! Branjem! Raziskovanjem! Fotografiranjem! Včeraj sem brala tako dobro knjigo! To pa res obožujem.

Zdaj pa je vreme za sprehode. In gledanje sončnih zahodov. Samo sedim pri reki in obožujem toplino spomladi. Dovolj je samo ta ljubki plašček. Že sem pripravljena. Na dolge sprehode. In seveda zlati čevlji. Taki, res zlati, udobni za sprehode. Čisto počasi.

Malo barve sem dodala edino z verižico. Zlato... Za popestritev. Lahkotno. Uživam čudovito življenje.

Imej najlepši ljubek srečen pink dan!

Ljubek dan poln pustolovščine!

-Ljubite se, bodite kar ste! Zabavajte se!

Bodite sočni, od znotraj navzven!

Ly♥

P.S.: Bodite kar ste. Ljubite! Uživajte slasten pink dan!

Samo rada...

Skuhala sem tradicionalno kosilo z restanim krompirjem. Zanimivo. A tudi izjemno dobro. Ni na mojem tipičnem jedilniku. Ampak je uspelo popolnoma. Saj ne vem, kaj ne bi moglo uspeti! Lahko kot pasulj! Odlično!

Med kuhanjem pa sem poslušala Anito Moorjani. Mogoče je ravno zato tako uspelo. (Kuham vedno z ljubeznijo, samo včasih sem manj prisotna.)  Tako super jo je poslušati. Govorila je o svojem kužku. Imel je določene težave… Potem pa je dobila od šepetalke (trenerke) psov navodilo, da naj ga samo ima rada. Samo rada! Kako enostavno!

Rekla je tudi, da nimata s partnerjem otrok, ampak da enako velja za njih. Nismo tu, da jih učimo kakršne koli lekcije. Samo zato, da jih imamo radi. Bolj preprosto ne gre povedati. Samo radi!

To se mi je zdelo tako zanimivo! Drugače. Osvobajajoče!

Samo ljubim…

Anita vedno daje tako srčne nasvete. Tako je spraševala poslušalko:

»Kaj bi želela narediti, da bi se počutila ljubljeno, negovano…?

Katere spremembe bi naredila, če bi se počutila ljubljeno?

Kaj bi delala v življenju, če bi imela čisto nov bel list papirja in lahko začneš vse na novo?«

Nazadnje pa še je rekla, da naj praznujemo življenje.

Mislim, da lepšega sporočila ne moremo dobiti.

Kako lahko danes praznujem življenje?

Kaj je danes tako lepega v mojem življenju?

Kako si lahko danes ustvarim čudovito življenje?

Pristen čudovit dan!

Cmok! Objem!

P.S.: Ustvarjamo danes čudovito življenje! SASA KOVACEVIC - Temperatura (https://www.youtube.com/watch?v=JYgezb4-UX0)

Norost...

Kako me glasba spravi v dobro voljo. Vedno naletim na naključno nenaključno dobro glasbo v avtu. Kar ne morem, da si je ne bi dala bolj na glas. In si pela zraven. Na glas! Saj ni pomembno, če je prav, samo, da uživam zraven!

Videospoti pa so tako kot celi film. Nekateri. Obožujem! Ne morem se jih naveličati. Pa kako božanske obleke imajo. Božansko!

Vauuuu!

Dobro ej!

Danes pa komaj čakam, da se dobimo s kolegicami, da malo poklepetamo o vsem. Karkoli. Nič ni izven meja. Edino ena omejitev je. Brez jamranja. To bom pa že jaz poskrbela. Vedno so rešitve. So? So. Samo odpreti se moram za njih.

Boris Vene je tako dobro napisal, da je definicija norosti, da vedno ponavljaš iste stvari, pa pričakuješ, da bo nastalo kaj novega. Drugačnega. To pa je res norost.

Rada imam ščepec norosti. To me vedno dela bolj pristno. Imam »kao pisno dovoljenje«, da sem lahko pristna. Samosvoja. In se zagovarjam na norost. Malo moraš biti nor, da preživiš v tem svetu. In da dobro skozi prideš.

Ampak ne gre samo, da prideš skozi. Meni je pomembno vedno bolj, da sem srečna. To je to. Polnost vsakega trenutka se izraža na moj poseben način. Karkoli to pomeni. Karkoli me osreči! To je to!

Srečen ljubke dan moje drage, moji dragi!

Cmok! Objem!

P.S.: Življenje je živa poezija. Tvoje ja! (Pa moje tudi!) Tvoje tudi! LETEĆI ODRED - Hej lutko lutkice (https://www.youtube.com/watch?v=OuoWFqw39-M)