Prej sem bila vredu. Potem se je nekaj zgodilo, neke informacije so prišle do mene. In potem nisem bila vredu.
Nič ni pomagalo,
edino to, da sem to sranje poslala nazaj, od kod je prišlo. Potem sem se
pomirila.
Če prej tega nisem
občutila, potem to ni bilo moje. Naloženo mi je bilo. Dano. Vsiljeno?
Ni pomagal jok, ni
pomagala jeza, ni pomagala nemoč in žalost. Pomagalo je samo, da sem rekla, da
to vse pošiljam nazaj. To je je dobesedno v trenutku pomirilo. Spet sem
občutila mir in radost. Spet sem bila pri sebi. Enostavno je.
Morje me kliče. Mu bom odgovorila? Da. Seveda mu bom. Tako
rada se kopam in tako rada se predajam užitku tople vode. Soncu. Branju v
senci.
Uživam pa že kar
zdaj. Imam tako bogato dediščino. Vztrajnosti. Žilavosti. Drugačnosti.
Trdoživosti. Razgledanosti. Muzikalnosti. Veselosti. Samostojnosti.
Za kaj si ti
hvaležna?
Ljubek čaroben
pristen lahkoten blažen kreativen vesel celovit iskren živahen pester dan poln božanskega
obilja!
Poglej mojo internet
stran za še več navdiha... https://matejakoser.com/
.jpg)
Ni komentarjev:
Objavite komentar