INTUICIJA

 Vse je izbira. Lahko izbiram boljše misli. (prej jih moram ujeti! Poloviti vse, ki se ne občutijo dobro!)

Lahko izbiram misli, ki se občutijo dobro! Lahko jih vsaj izbiram več, kot sem jih včeraj! (Da ne bi šla niti v deželo krivde tukaj!)

Kaj se občuti dobro?

Napisala sem blog. (Zelo pohvalno! In še polno užitka mi nudi samoraziskovanje ali ozaveščanje. Vse je neka divja pustolovščina!)

Bila sem na dolgem sprehodu z mačko Bliss. (Ni se izgubila. Celo prišla je vedno, ko sem jo poklicala. Rep je imela visoko dvignjen in bila je tako ponosna. No, zame pa je bilo gibanje. In še povezovanje z naravo.)

Saj se misli, ki se občutijo dobro, navezujejo tudi na pohvalo. Ne bi se rada samo obsojala in krivila, kako nisem kaj naredila ali kako nisem kaj naredila dovolj hitro. Tako! Pohvala je definitivno del dobrih misli.

Zjutraj sem naredila meditacijo in se takoj počutila polno povezano. (Občutila sem mir in prisotnost ljubezni. Lepo mi je bilo.)

Zdaj že mislim, da pišem dnevnik hvaležnosti… Kar je tudi dobro in mi vzbuja dobre občutke!

Zelo dobro sem si skuhala. (Uživala sem v kuhanju in ideje so se mi kar porajale. Uporabila sem bučko z vrta. Svežo. Božansko.)

Mislim, da skušam najti misli, kjer sem se prej bolj krivila ali grajala in jih nadomestiti s pohvalo. To bi lahko delovalo. Lahko sem bolj prijazna do sebe. (Vsaj tako kot sem do drugih.)

Lepo sem se oblekla. (Poslušala sem intuicijo, kaj si naj oblečem. Barva me je poživila. Uživam ob lepem zračnem oblačenju.)

Pisala sem dnevnik in sem si razkrivala čustva. (Ponosna sem nase, da se poglabljam. Tako še bolj slišim glas intuicije. Spoznavam se.)

Izbrala sem vodstvo za ta dan v obliki kart. (Segle so mi do srca in so mi dvignile dušo.)

Med kuhanjem sem poslušala Kryona. (Tako me je dvignil, da sem se jokala od sreče ob prepoznanju resnice. Bilo je resnično katarzično in božansko izkustvo notranje sreče in zadovoljstva, kako zelo sem ljubljena.)

Vaja dela mojstra. Mojster pa dela vajo. (Zakaj je ta rek v moškem jeziku, mislim, spolu? Ker je vse.) Vaja dela mojstrico. Mojstrica dela vajo. (Tako, mi je že bolj všeč.) Vadila bom dobre misli. (To je vodilo od Esther in Jerry Hicks – Getting into the Vortex. (Naš Vir je ljubezen, ne obsojanje. (Our Source Is One of Love, Not Condemnation…))) Danes. Vedno. Prej kot zaspim. Pošiljala jih bom v vesolje, da se pomnožijo. Pošiljala jih bom vsem, da še bolj globoko zasidrajo v nas vseh. Prišli smo živeti dobro življenje povezanosti in v integriteti. Zdaj je čas.

Ljubeč ljubek srčkan sočen miren luškan slasten sladek harmoničen hvaležen razkošen pester radosten iskren pristen bogat blažen božanski lep okusen sijoč dan poln božanskega obilja!

Čudovita si! Sprejmi vse dobro! Neguj misli, ki se občutijo fantastično! Vaja, vaja, ni druge.

uŽIVAj

 Ah, ta krivda. Zadam si neke cilje v dnevu. No, ne ravno cilje, bolj opravke. Če jih dosežem, sem ponosna. Moj um pa mi prigovarja, da bi jih lahko naredila bolj hitro in še kaj zraven, če bi se le bolj potrudila. Če pa jih ne naredim! Uh, to pa je pridiga in psovanje! (Malo pretiravam, ampak skoraj tako!) Vse to samo igre. Uma. Ega.

Ne rabim biti popolna in v vsem najboljša. Dovolj je, če sem jaz – jaz. Tudi če naredim vsega v mežiku veke, je vredu. Tudi če vsega sploh ne naredim, je vredu. Potem sem že rabila malo odmora od vsega. Ne želim biti ujetnica krivde. Zdaj to spuščam. Nesmiselno je. Samo slabo se počutim zaradi tega in naredim še manj! Jaz sem dobra, tudi če ne naredim vsega po planu. (Seveda mi notranji občutek zadovoljstva, ki ga imam ob opravljenem delu, vse odtehta. Počutim se res zadovoljno, če kaj naredim. Ne rabim pa se počutiti krivo, če ne.)

Ne želim se slabo počutiti.

Rada bi bolj živela v trenutku. Plesala sirtaki! Uživala v sončnem zahodu, ki zdaj vse barva zlato. Rada bi občutila stvari, čustva. Bila bolj pozorna. Zavestna. (To je dnevno vodilo Osha.)

Ne bi rada ostala zaklenjena v čustvih preteklosti. Rada bi čutila polno ta trenutek. Rada bi mu dala priložnost, da me vso presvetli, kot zlati sončni zahod! Moje srce odpiram temu! Radosti! Veselju! Igrivosti!

Predajam se čarobnosti življenja. Zdaj sem še bolj pozorna na vse njegove lepote, ki mi jih daje in nudi. Kar tako, ker sem.

Uživaj!

Ljubek srčkan srečen sijoč ljubeč iskren blažen bogat živahen pester pisan miren harmoničen čaroben ustvarjalen pozoren zavesten spontan fantastičen razkošen radosten dan poln božanskega obilja!

Sprosti se! Občuti VSO lepoto življenja! Sledi svojemu srcu!

PROSTOR NOVEMU IN SPUŠČANJE

 Preveč rada imam rutino. Rada bi se malo izpletla liz tega. Nekako noro. Saj delam nove stvari. Ampak drzne? Se lahko malo spogledujem z življenjem? Pa tudi v resnici. Ha! Saj bi šlo! Mislim! (Daj ne hecaj se!) Že samo misel na to me zabava.

Rada bi se bolj zabavala. Rada bi bolj uživala. Zadnjič sem plesala sirtaki in noge so se mi vedno bolj zapletale, ko je glasba postajala hitrejša. Nisem se mogla nehati smejati! Bilo je tako očitno zabavno! Spominjalo me je na davne počitnice. Na vse zabave, ko smo plesali sirtaki in sem se trudila z makedonskim kolom. Mogoče bi se ga lahko danes naučila. Teta je tako dobra v tem! Vedno me navduši. (Jaz pa pozabim od enega praznovanja do drugega korake.) Lahko pa vadim. To bi bilo zabavno!

Berem tudi smešne knjige, kjer nuna lovi punco. Pa jo en ustavi in ji reče: »Kaj si mogoče pomislila, da NOČE biti nuna?«

Smešno za umret! No, tako ne! (No, saj tudi ni smrti, da ne bom dramatizirala preveč. Umrla pa tudi še ne bi rada. Ljubim svoje življenje… Zares!) res je bilo smešno kot noro! Pa fant sploh ni vedel, za kaj se gre, pa je ustavil nuno! Res smešno. Knjiga Sophie Kinsella. Izgovrelost. (Pa res sem obljubila, da ne bom več naprej govorila, kaj se je zgodilo. Če pa je res tako zabavna.)

Zdaj sem se spomnila razlike med resnično željo srca in željo, ki je samo pač, želja. Nič kaj trajno osrečujočega. Če me preplavi dober občutek, potem je to to. Če pa občutim nujo, da nekaj rabim takoj. In to TAKOJ zdaj, potem je samo puhla želja ali želja ega, ker želi zapolniti neko praznino, ki jo čutim v sebi. Minilo me bo takoj, ko stvar prinesem, privlečem domov. (Reče se ji tudi krama.) Pač. Samo da veš razliko. Želje srca pa so bolj potrpežljive. Vztrajne. Vedno znova pridejo na plano in nas vabijo v Rajsko življenje. potrebno pa je malo drznosti in poguma. Ne samo poslušanje preglasnega glasu ustrahovanja. Bolj poslušanje ljubezni.

No, saj se mi dogajajo zabavne stvari. (Ne samo v knjigah in pri plesu sredi dnevne sobe!) Tudi mačka Bliss mi kaj ušpiči. Ampak vidim, da si moram razširiti obzorja. Se spustiti v divjino mesta in ljudi. Jaz to zmorem! Želim si! Rada bi bila z vsem srcem predana, resnično predana svojim sanjam! (Dobila sem vodilo za danes od Doreen Virtue:  resnična predanost (uresničevanja) svojih sanj. To je samo delček.) Čas je! Juhu!

Ljubek ljubeč sanjski iskren harmoničen blažen bogat božanski fantastične miren pisan pristen sočen sijajen zabaven radosten vesel razkošen dan poln božanskega obilja!

Sprejmi zabavnost in se prepusti užitku! Resnično bodi predana svojim sanjam! Sledi svojemu srcu! Juhu! Življenje JE lepo!

PROSTOR NOVEMU

 Več kaj, tako rada se oklepam stvari. Spomnim se obleke z majhnimi rdečimi rožicami, ki mi je bila lepa. Nosila pa je nisem nikoli. Res je bila lepa. Potem pa sem jo dala stran, po verjetno dveh letih nenošenja. Takoj sem si jo zaželela nazaj! Kakšna ironija. Vseskozi sem jo imela. Saj vem, kaj me je motilo! Da je bila črna z majhnimi rdečimi rožicami. Črna pa nikoli ni bila moja barva. Verjetno bi še mi zdaj visela v omari in bi se je vedno izognila. Vseeno pa sem obžalovala. Pa saj bom dobila oblekico, ki še bo neštetokrat boljša! Zaupam v to! (Zdaj sem se še spomnila ene z živalskim vzorcem! Ta pa je bila preveč rjava, kar odbija ljudi! Kroj pa mi je bil všeč.) mogoče si naslednjič kupim obleko, ki mi bo všeč v vseh pogledih!

Zdaj pa spuščam vse obleke iz svojega življenja, ki so približek tega, kar si želim. Ali jih nosim z veseljem, ali pa jih raje nimam. Osvobajam črno rdeče rožasto oblekico, pa tudi tisto preveč rjavo. Tako bi imela, ampak b bolj živahnih barvah!

Se še tako zavzeto oklepam stari zamer in sem zagrenjena zaradi njih?! NnnNNNnnn! Dobro no! Kaj moram vse priznati danes! Občutek imam, da so še vedno v omari, čeprav jim je rok trajanja potekel in so že davno skisane in smrdijo. Tega vonja pa sem se še jaz navlekla, ker vpijam njihovo strupenost. Rada bi to spustila. Rada bi odpustila. Ne pa, da se goreče spomnim, kaj je bilo nekega četrtka leta točno vem katerega – kot da se je zgodilo včeraj. Spusti. Odpusti. Zdaj pa si lahko to rečem sama sebi: »Spusti. Odpusti!«

Mislim, da je čas, da vse smeti odpeljem na smeti. Ne želim biti več zagrenjena. Ne bom več ječarka, ker me drži vse to zamerjanje in obsojanje priklenjeno na ječarska zaporniška vrata. Ne bom več stražila drugih. Oni so naredili, kar so naredili! Misliš, da se kdo sploh še spomni tega!? Ne rabim več varovati njihovih egoističnih vedenj. (Ne rabim pa negovati niti svojih, ker še vedno želim dokazati, da sem imela prav. Pa komu mar!?! samo jaz sem še vedno ujetnica pred ječo! Drugi so že davno začeli živeti naprej. Si res želim tako življenje zase, da se mi strup neodpuščanja preliva po krvi?! Sem si mislila, da ne!)

Rada sem svobodna in odpuščanje mi to daje. (Nehote pa se še poravnajo karmične zadeve, ker vse spustim v red in pravičnost Vesolja, Univerzuma, pravice. Ni moja naloga, da sem ječarka. Moje poslanstvo je, da živim najbolj pristno bogato srčno življenje, kar le lahko. Pravici pa je vedno zadoščeno – samodejno. Nisem jaz policajka. Pa če tudi bi bila, ne bi bila del sodstva in potem še v zaporih. Spuščam vse te vloge, ki sem si jih malo pretirano nadela.) Samo svobodna želim biti. To pa mi daje odpuščanje. S tem ne rečem, da je bilo prav, samo pravim, da naj Vesolj poskrbi za to. Sebi pa dovolim, da si sperem vso svinjarijo. Končno lahko zaživim s polnimi pljuči.

Uživaj mi!

Ljubek ljubeč sladek miren sočen slasten okusen šarmanten harmoničen iskren pristen odpuščajoč svoboden razkošen fantastičen srčkan božanski bogat šarmanten dan poln božanskega obilja!

Odpuščanje je darilo sebi! Zate je! Imej se rada in odpusti!

VSE IMAMO!!!

Z vsakim vdihom dobimo vse, kar potrebujemo! Vdih! Oooo sladki zrak! (Pravkar sem med kuhanjem poslušala Kryona in sem navdušena nad videjem o povezanosti z materjo Zemljo, ki nas pozna! Ne samo to! Pozna nas po imenu! Čisto sem navdušena!)

Danes sem si pokazala ljubezen s kompleksnim kosilom. Ne da se mi kuhati zase – ponavadi – samo tako, da umažem eno, največ dve posodi. Kuham pa si. Vsak dan jem dobro. To priznam. Tudi, če je kaj enostavnega. Pač. Rada kuham. Danes pa sem umazala en velik lonec, pa ponvo za praženje zelenjave, pa modelčke za mafine, pekač, veliki pekač, dva krožnika, ker sem delala zvitke. No. Bilo je kuhanja. Zelo sem uživala v tem.

Če sem dodala obenem še sladico, pa je res izjemno. kar praznično. Mafini z jabolki. Izjemni. Pravkar sem se spomnila, da bi lahko dala zvitke v modelčke za mafine, namesto da sem jih zvijala. To lahko naredim naslednjič. Žepke.

No. Dovolj o kuhanju. Pač. Čisto sem se potopila v svet okusov. Zdaj pa komaj čakam, da se vse speče in da še preizkusim.

Kaj če bi bila tako navdušena nad svojim življenjem?! No, ja. Pa saj sem.

Včeraj sem brala tako lepo knjigo, kjer je pisalo, da umetniki sledijo svojemu srcu. Pa saj smo vsi umetniki ustvarjanja svojega življenja. Najprej imamo prosto platno ali papir vsak dan in si naslikamo sproti, kar si želimo. Potem pa to postane knjiga ali zbirka slik. Vso življenje je sestavljeno iz trenutkov. Takšnega, kot je zdaj. Ta je odločilen. Lahko izbiram srečo in ustvarjanje ali kaj drugega. Jaz izbiram. (Že samo to me osrečuje!)

Ni napak. So samo izkušnje, ki nam podarijo dragocene lekcije. Tako enostavno je to. Ni življenje, če ga gledam samo iz tribune in ne sodelujem zares. Dokler nisem v areni življenja, zamazana od prahu, bi rekla Brene Brown, no zamazana celo od blata, ne živim zares. Mislim, da živim.

Danes si naslikaj ta trenutek čudovit, tako kot ti je všeč. uživaj!

Ljubeč miren ljubek srčkan iskren harmoničen čaroben lahkoten zabaven bogat razkošen živahen pester pristen jasen ustvarjalen raznolik edinstven dan poln božanskega obilja!

Uživaj. Uživaj na valu življenja. Naj te ljubezen spremlja na vsakem koraku, ker te. Zdaj pa to čuti.

 

LJUBEZEN DO SEBE

Vem, v svojem srcu vem, da je ljubezen do sebe tudi to, da delam to, kar ljubim. (Zdaj jem jabolčno pito, ki jo obožujem. In pišem. Poslušam dobro glasbo. Tudi to obožujem.)

Vem, da je moja naloga kot duše ali moja radost kot osebe, da vnašam čim več veselja v svoje življenje. Kot je že pogruntal Joseph Campbell, sledi svojemu sijaju.

Lahko mu. Želim slediti svojemu sijaju. Želim slediti svojemu srcu.

Včasih pa sem tako nizko, da dobivam samo medle prebliske, kaj bi to bilo. Potem se dvigam v svoji vibraciji z otroškimi, mini koraki. Malo po malo. Ne grem takoj plesati. Mogoče samo pogledam skozi okno in se razveselim sonca. Včasih je preveč optimistično razmišljanje, da sploh vem, kaj me osrečuje. Imam nekaj preizkušenih receptov. Lepo oblačenje, sprehod, poslušanje glasbe, branje. Kopel. Božanje mačke. Same take sladkorčke. Kuhanje je malo varljivo, sploh če preizkušam kaj novega, ker če ne uspe, sem še vedno žalostna. Se pa vsaj naučim, kako ne gre. (Kuhanje je včasih tudi samo obveznost (ne pa veselje), ki bi se ji rada izognila, kot danes. Bom pogledala, če imam kaj, kar lahko pripravim na hitro. Berem tako dobro knjigo, da ne bi rada preživela preveč časa v kuhinji. Potem tudi hrana ne bo tako dobra, kot če bi kuhala z užitkom.)

Lahko pa uporabim preizkušen recept za ovsene kekse z banano od Medicinskega Medija. Ti so odlični in vedno uspejo. Pa še hitro so spečeni. In narejeni, kar je prednost.

Življenje je lepo. Lahko se potrudim za svojo srečo. Lahko sledim svojemu sijaju.

Danes je to moja izbira. Sreča. Sijaj.

Izbiraj s srcem.

Ljubek pristen lagoden ljubeč miren optimističen radosten zabaven bogat iskren pristen živahen pester harmoničen ubran srčkan dan poln božanskega obilja!

Sprosti se! Življenje je lepo! Vse je zate! Uživaj mi!

UŽIVAJ MI!!!

Življenje je zabavno! Kako se moram smejati! Res je!

Življenje je lepo!

Še ptica je potrdila z glasnim čivkanjem. Trikrat. Torej resno misli.

Spoznavanje sebe je izjemno. Nikoli se zares ne konča. V misli, ki jo je poslal Alen Cohan, ne vem pa čigava je, je pisalo, da ga samo krojač zmeri vedno na novo, ko pride. Vsi ostali pa domnevajo, da se ni spremenil.

Res zabavno! Pa še res je. V sebi imamo kar neke domneve. Brezvezne in nezaslišane. So bolj predstave ali prepričanja, ki govorijo več o nas kot o drugi osebi.

Zanimivo je, da kako se to odraža na srečanju s sorodniki. Včasih mi je za iti. Včasih pa mi ni. Pa so vedno isti ljudje, samo jaz se drugače počutim. Pa se ne rabim zaradi tega počutiti slabo. Pač ni mi. Sem vsaj iskrena. Lahko bi šla in tam sedela dve uri in samo čakala, da mineta, da lahko grem domov. Lahko pa sem iskrena in grem, ko mi je. Takrat ap se novo zabavan in srkam njihovo različnost in raznolikost. Se zares zabavam.

Toliko lepega je okoli nas. Mačka Bliss nekaj boli, ko se je ulegla v senci. Niti dotaknila se je nisem. Ali ji karkoli govorila. Samo tečna je očitno. Ji že kaj ne paše. Vročina. Pa saj jo bo minilo. Ni se mi treba razburjati zaradi doživljanja in občutenja drugih. Lahko sem še naprej dobre volje in fantastično. Drugi bodo že prišli k meni, če se želijo pogovoriti (ali potrebujejo pomoč) in znajo sami predelati svoje stvari, tako kot moja Bliss. Nič ne pomagam, če se spustim v črno luknjo, da smo potem vsi nesrečni. To pa ni neka pomoč. Pa še občutilo bi se bedno!

Ljubim svoje življenje.

Ljubim tudi mačko Bliss, čeprav je nekaj godrnjala. Saj jo bo minilo.

Uživaj mi.

Ljubek srčkan pristen ljubeč mogočen fantastičen čaroben vesel izjemen celovit harmoničen razkošen živahen pester pisan sočen bogat zabaven edinstven iskren dan poln božanskega obilja!

Imej se lepo! Zabavaj se kaj! Smej se na glas! Uživaj mi!