SOČNOST OBIČAJNEGA DNE

 Veselje je neizbežno! Počutim se fantastično! (Ne vem od kod je to prišlo! Očitno me je zajel val! Priznam pa, da po dveh dneh spraševanja, če res živim najbolj pristno polno življenje, kar le lahko in še vprašanja česa se bojim, da ga ne – in še po bolj napornih odgovorih… – občutim  vzhičenje že ob najmanjšem veselju! Sicer pa majhne stvari nas osrečujejo, ne!)

Seveda so majhne stvari pomembne! Kar plesala bi ob glasbi, ki jo slišim v daljavi. Zdaj sem se spomnila babice, ki si je najbolj želela, da bi še lahko enkrat bosa hodila po travi. Ne vem, če se ji je uresničilo. Žgečkanje mehke trave, ki te nežno boža. Občutenje igrivosti po podplatih, svobode. Povezanosti. Živosti.

Po takih majhnih stvareh si zapomniš življenje, po dogajanjih, ne po gledanju tv ali v telefon!

Danes že živim malo bolj polno, kot sem živela pred nekaj urami. Vsaj to je res. pobarvala sem si (staro) kuhinjsko mizo! Na zeleno! Pride fantastično! Obožujem jo! To je moj užitek za danes. Namakanje gobice v barvo in tapkanje z njo, dokler ni vse prekrito v novo plast nežno pistacija zelene barve. Podeželski slog. Obožujem!

Še diham bolj polno!

Še nekaj je. Berem knjigo od Helene Hoang. Izjemna. Kako resnična ljubezen obstaja. Verjamem v to. Verjamem v pravo ljubezen. Verjamem, da se dva ujameta na tako čudovit način. (Zdaj grem brati naprej…)

Ljubim svoje življenje!

Uživaj mi!

Ljubeč ljubek srčkan harmoničen jasen vesel optimističen bogat miren razkošen radosten vesel hvaležen sočen sončen strasten živahen pester pisan strasten dan poln božanskega obilja!

Uživaj mi, res. Življenje je tvoje. Živi ga na polno!

 

POLNO Z VSEM SRCEM!

 Zanima me, če vprašam sebe, ali res živim polno – s svojo strastjo? Svoje najvišje življenje. Potem bi sigurno gledala zdaj zvezde zunaj in zjutraj bi šla gledati sončni vzhod. Pri sončen zahodu se ne bi samo rahlo nagnila na levo, da bi opazila vse marelične barve od zunaj, ampak bi ga zares šla pogledati ven.

Saj sem plesala in pela sem si eno pesem iz otroštva, ki me je razveseljevala! To pa je bilo zabavno, da sem še kar ploskati začela zraven! Zdaj sem se spomnila še ene – huda mravljica! Kako pa je to smešna pesem! Jutri bom jo poslušala in si pela zraven, da vidim, če še jo znam.

Naredila sem veliko stvari, ki v meni prebujajo strast! (Da ne bom opažala samo to, kar nisem. Past. Prisežem! Rešitev je, dobro nisem. Lahko pa zdaj ali pa jutri. Malo mi že očke skupaj vleče. Ne rabim pa se počutiti krivo – kot da me skala pritiska dol!)

Lahko se odločim drugače! Imam izbiro! Še želim poustvarjati zagrenjenost, žalost, krivdo ali kaj podobnega? NnnNNN! NE! Torej lahko izberem super stvari, si so moja strast, moje veselje, moj sijaj, moja blaženost in to bolj utelešam. Zdaj. Vsak dan malo več. Vsak dan en odstotek več in svojega življena ne bom več prepoznala, tako bo čudovito.

Kaj me je strah tega? Me je strah, da bi bila srečna? Me je strah, da bo grezno, če bo res sledila svojemu srcu in bom srečna iz vega srca?! Kaj res?!?

Očitno imam neke koristi od povprečnega življenja, če ne ga ne bi vsak dan izbirala. Lahko pa danes izberem drugače. Pa jutri. Pa naslednji dan. Pa naslednji trenutek!

Rada sem srečna. Zdaj pa je čas, da tako tudi izbiram.

Ljubek ljubeč srečen srčkan sočen miren slasten okusen iskren bogat harmoničen spontan razkošen radosten vesel blažen pester strasten dan poln božanskega obilja!

Danes samo izbiraj srečo. Ni druge! To je pot. Sledi svojemu srcu!

LJUBIM! LJUBIM!! LJUBIM!!!

 Ljubim ta dan!

(Ni pomembno, ampak danes sem ugotovila, presenetiljivo, da se beseda Ljubljana napiše skoraj kot Ljubljena. Če bi se šla igre, ki so bile včasih v časopisih. Mislim, da se jim je reklo rebus. Zamenjaš eno črko ali jo izločiš. Torej bi bila uganka: Ljubljana – 7 – a=e. Kako lepo ime ima naše glavno mesto! Ne samo, da ima Slovenija besedo love (ljubezen) v sebi! Še celo glavno mesto je zelo blizu Ljubljena! Mogoče pa smo tu zato, da se ženska boginja uteleša! Potem pa seveda poveže z moško božansko energijo. Tako to deluje. Skupaj smo močni. Ni pa nadvlade.)

Ljubim ime Slovenija.

Ljubim vsa drevesa.

Ljubim mojo mačko Bliss.

Ljubim svoj dom.

Ljubim svoje ljube.

Ljubim morje.

Ljubim naravo.

Ljubim knjige.

Ljubim zvezde.

Ljubim sonce.

Ljubim svoj avtek.

Ljubim pisanje.

Ljubim spanje.

Ljubim sprehode.

Ljubim svoje telo.

Ljubim ustvarjanje.

Kako lepo je ljubiti, kar tako, ker sem.

Danes sem dobila tako lepo vodilo! (Don Miguel Ruiz) Svobodna si, da si, kar si, in dovoljuješ drugim, da so, kar so!

Pa kako je to lepo!

Ljubim, da sem, kdo sem!

Življenje je lepo! Ti rečem!

Ljubeč miren srčkan ljubek sočen srečen harmoničen iskren pristen bogat božanski optimističen zabaven vesel razkošen radosten zanimiv pustolovski dan poln božanskega obilja!

Svobodna si, da si to, kdo si! Uživaj v sebi. (In mogoče tudi v drugih!)

BREZSKRBNA!

 Vsi smo del narave. Nihče ni izvzet, niti jaz. Zakaj bi kdo bil?! Mi smo del naravnega procesa cvetenja, razcveta. Vse to imamo v sebi!

Kako bi jaz to rada vse prisilila, da cveti! Kaj pa, če bi raje zaupala, da vse cveti in se razpira ob svojem pravem božanskem času? Saj ne morejo vrtnice vseskozi cveteti! Nabirati morajo moči, da lahko iz popka, ki je tako varno trdno zaprt, nastane tako veličasten cvet.

Kaj če bi toliko skrbela? (Tako ne pomaga! Nič! Samo tečna sem potem. In zagrenjena. No. No. Vsega ni potrebno priznati kar takoj!)

Lahko se sprostim.

Včeraj sem gleda zvezde. Kako je lahko nekaj tako čarobno? Mistično. Vse zvezde skupaj so simfonija. Vsaka posebej je veličastna! Vsaka posebej je poezija zase. Tako smo pa tudi mi. Zdaj pa je čas, da slišimo to poetičnost srca in jo zares živimo. Udejanjamo.

Le če se za nekaj odločimo, nam Vesolje lahko pride na pomoč. Bolj soustvarjanje. Odločim se, Vesolje pa se zaroti, da mi pomaga na vse mogoče načine. Kot bi moj projekt postal projekt vseh. Kot da je moje dobro in seveda sreča ob ustvarjanja, veselje vseh – kar tudi je. To je veselje vsega Vesolja in še širše!

Danes se povežimo s poetičnostjo narave v sebi. Kam te vodi srce!? To je tvoja prava pot. Prisluhni. Šepeta ti.

Ljubeč sončen miren strasten harmoničen slasten bogat sijoč razkošen svetel navihan sočen iskren sanjski pristen spontan fantastičen srčkan izjemen srečen pester srčen pustolovski dan poln božanskega obilja!

Sledi svojemu srcu! Odpri svoje srce vsemu dobremu! Vse je zate! Ljubljena si!

NAJBOLJ PRIJAZNA OSEBA - DO SEBE!!!

 Kolikokrat sem bila pasja do sebe, ker sem naredila kaj narobe. Sploh, če pogledam daaaaleč nazaj. Namesto, da bi se veselila, kaj vse sem že prestala in kako sem ponosna nase, da je najhujše že za mano – mažem ta trenutek z drekom preteklosti. Ne določa me. Izginila je kot sled za čolnom. Prišli so novi in novi valovi in zdaj je morje spet gladko čisto.

Zaradi vseh teh izkušenj sem bolj sočutna do drugih. (Ni pa mi treba biti zagrenjena! (Vodilo za danes v kartah Doreen Virtue.) Uh, kako sem slaba. Kako me je sram! Kako sem kriva! Kako naj zdaj sploh pogledam svetu v oči! Kar sklonila bom glavo. Eh, pozabi to, skrila sem bom v neko jamo in nikoli več ne bom prišla sploh ven!) Smešno. Res smešno! Ha! Naučila sem se dragocenih lekcij! Kaj pa to!!! Prišli bodo novi valovi in novi! In nove priložnosti, da jih zajaham! Val me nese v nova doživetja. (Brala sem knjigo o surfanju. Kaj se mogoče opazi? Verjetno niti ne!)

Pa to ni to! Ponosna sem nase, kar vse sem že doživela, pa sem še vedno polna optimizma in upanja. Še vedno imam svoje srce odprto! To je moja super moč! Lahko sprejmem še neskončno dobrega! Lahko se predam novem valu užitka! Prav zanima me, kam me bo ponesel.

Odpri svoje srce. Izbiranje sreče je pogumno dejanje, ne zagrenjenost – to je za slabiče. Sledi svojemu srcu!

Ljubek srčkan ljubeč sočen radosten miren razkošen srčen optimističen odprt čaroben bogat blažen božanski harmoničen vesel strasten dan poln božanskega obilja!

Čarobnost imaš v srcu! Odpri svoje srce, da je sprejme še več! Ustvarjaj si čarobno življenje – bodi pogumna!

OSTANI SVOBODNA!!!

 Pa reklame, pa videji, pa kratki videji, pa slike, pa plakati, pa modne novice, pa znani, pa televizija, pa radio. (Ki čisto preseneti z neko novico, ki je sploh nisi želela slišati, ker tako nič ne moreš narediti z njo. Sploh pa se ne dogaja v bližini tebe, da bi res imelo kakšen vpliv nate.) Sam hrup. Same smeti. Sama manipulacija. Kar pojavijo se! Nadležno.

Kako naj v tem gozdu in poplavi vseh neumnih sporočil sploh slišiš svoje srce?! (Mogoče pa je to glavni namen onesnaženja zraka z manipulativnimi ustrahovalnimi idejami.)

Mogoče je res boljša rešitev, če gremo v pravi gozd. Saj veš, drevesa, pa tako v resnici. Grmovje. Listji na drevesu ali iglice. Podrast. To pa je tišina. (Občutek imam, da je gozd naraven ščit, ki harmonizira vso manipulativno svinjarijo in jo pretvori v nebeško glasbo miru. (Če le pustim telefon doma!))

V naravi pa z lahkoto slišim glas ljubezni. Objame me mir. Objame me harmonija. Vse je tako ubrano in še jaz postanem del narave, kar sem vedno bila – samo sem to izklopila ali zamašila z vso »kložno« medijskega onesnaženja – no kratko – sranja.

Danes se res poveži s svojim srcem. Danes res prisluhni glasu božanskega. (Moje vodilo od Doreen Virtue za danes…) Kdo si v resnici, samo ti veš. Postalo je težje in težje slediti svojemu srcu in biti povezana, ampak se splača. Tvoje srce ima v sebi pesem harmonije in ubranosti nebes. Tu smo, da soustvarjamo Raj. Ko vsak živi pristno, pa smo božanski zborček, ki v tem trenutku udejanja, uteleša raj na Zemlji. Tako postaja bolj in bolj resničen za vse.

Čarobno je živeti.

Ljubeč ljubek čaroben čudovit miren jasen blažen bogat harmoničen naraven iskren pristen svoboden  razkošen radosten razveseljiv dan poln božanskega obilja.

Ostani svobodna. Sledi svojemu srcu!

SPREJEMANJE

 Spreminjanje sebe še deluje, če sem res odločena. Opazila pa sem, da bolj pomaga sprejemanje sebe. Brez lažnih mask in drugih norih iger plesa okoli megle ali kar v megli. Vse to samo zavaja.

Pomembno pa je opuščanje predstav drugih, kaj vse bi naj bila in kaj vse se pričakuje od mene. Uh, koliko let je preteklo in še tečejo, se čistim vseh manipulacij in prepričanj. Niso moja. Niso več moj dom, kjer se počutim fantastično. Odraščanje je zabavno. Opazila pa sem, da traja veliko preko osemnajstke. Vsaj pri meni.

Sprejemanje mene kot mene in vsega, kdo sem, je dragoceno. Prav tako ko opuščanje vsega, kdo nisem in sem bila prepričana, da sem. Razlikovanje resnice je pa kar mojstrstvo. Tudi za to so potrebna leta.

Dobro pa je, da kar je resnično, je odporno na vse. Ostaja. Šepeta mi. Prebuja se vedno in vedno znova v meni. Zakopljem. Pa spet znova vzklije kot čista ideja, vabljivo vabilo k pristnosti. Resnična narava je neuničljiva. Prigovarja mi. Tiho. Čisto nič vsiljivo. S svojo vztrajnostjo me vedno dobi in resnica zmaga. Lahko dvomim in brcam, se upiram na vse možne načine. Spet pride, me poboža, sočutno mi spet šepeta resnico pristnosti. Sledi svojemu srcu.

Odraščanje je zabavno. Mogoče je zdaj pravi čas, da smo res pristni. Naj tvoja svetloba srca sije na vso moč!

Ljubeč radosten razkošen ljubek miren pristen bogat božanski iskren harmoničen živahen pester prisrčen sočen dan poln božanskega obilja!

Sprejmi se. Čudovita si! Zdaj pa sij na polno!