DRAGOCENA SI

Zdaj mi je pisanje o pristnosti prava ironija. Mislila sem, da živim pristno. Mislila sem, da živim iz srca. Ampak zares živim pristno? Zares živim iz srca? Čisto zares?!

Daj nehaj me gnjaviti s tem vprašanji!

Kako nadležno!!!

Ves mir se mi podira.

Daj no, to je kruto.

Je pa tudi dobra osnova za res pristno življenje, kar si želim. Izpopolnjujoče življenje polno radosti. Ne polno igranja ali maskiranja v različne vloge.

Skrbi me zame.

Mislila sem, da živim vsaj pristno, če že ne kaj drugega.

Verjetno na nek način živim pristno. Oblačim se po svoje. Pišem. Razporedim urnik, kot mi je. Jem, kar mi je.

Zdaj kot to naštevam, se mi že poraja vprašanje, če je to res dovolj?!

Mi daje to občutek popolne izpolnjenosti in sreče v vsakem danem trenutku?

Hmmm, no – ja. 

Kaj pa najvišje izpolnjenosti in sreče v vsakem trenutku?

Ni odgovora.

Rada bi še bolj živela s smislom. Saj pa lahko! Kaj pa mi brani?!

Samo izbiram drugače in izbiram več sreče!

Zdaj mi je moje življenje všeč in komaj čakam, kaj vse še mi bo prineslo.

Enostavno je. V vse vnašam več pristnosti in življenja. Več srčnosti. Pa tega se učim! Zdaj točno vem, zakaj je naslov mojega bloga Sledi svojemu srcu!!! Ker se moram sama tega najbolj naučiti! Tako je!

Zaupam, da to zmorem! Zaupam, da imam vso Vesolje na svoji strani, da mi pomaga, da se pomaknem naprej!

Čaroben ljubeč ljubek iskren zabaven sočen miren pustolovski harmoničen strasten hvaležen blažen bogat razkošen slasten razigran radosten edinstven pristen dan poln božanskega obilja!

Sprosti se v to, kdo si v resnici! Uživaj življenje! Ustvari si res čaroben dan! Vse je v tebi!

PRISTNA, NE PRIDNA

Glede na to, da sem imela kar pestro življenje, imam zdaj mir. Mir. Mir, da delam karkoli. Zdaj pa sem se malo preveč umirila in bi rada spet kaj vznemirljivega. Kaj sočnega. Še vedno zabavnega, iskrenega in spontanega.

Ustvarila sem si čudovit urnik čez dan. Zdaj pa bi ga rada porušila. Rada bi malo začinjenosti. Malo kajenskega popra namesto navadnega. Ne preveč.

Še vedno sem za pristne odnose, iskrenost, prijaznost, soustvarjanje raja in vse to. Vse te dobre stvari. Samo rabim malo več razgibanosti.

Nedavno sem na svetovanju od Kassandre – Suzan Ashley (bilo je kanaliziranje) dobila zelo zanimiv vpogled. Oseben vpogled. Saj sem vprašala za to. Seveda.

No, tako je šlo.

Še vedno igram dobro pridno punčko. Ta pridno. Ta dobro. Ta srečno. Ta kaj pa vem kaj še. Vse v glavnem. To me razkuri do konca! Kak onaj bom pridna, če ne morem ven is tega. Narobe stavek!!! Kako naj bom pristna, in pridem ven iz tega!?!

Sama sem si nakopala, da moram igrati vlogo dobre žen(s)ke!!! Ali punčke.

Saj vem, kaj mi to daje. Občutek pripadnosti. Občutek sprejetosti. Občutek, da prinašam dobro in pozitivno.

Kaj pa moja pristnost? Kaj pa moje notranje zadovoljstvo?

Mislim, da me bolijo že vse obrazne mišice od narejenega nasmeha morskega psa. Saj ne rečem, da sem. Ampak, kaj če sem? Potem bom uživala v tem.

Res se počutim, kot da življenje – ta dan – živim z zmanjšanim volumnom. Ne na polno.

Da se ne bomo šli občutka krivde. Niti do sebe, niti do drugih. Jaz sem to naredila. Tako lahko jaz tudi to od-naredim – razkrojim. Zdaj! zavedanje je že ozdravljenje!

Saj ni treba veliko. Zdaj se odločam drugače.

Ljubek radosten ljubeč vesel razigran razkošen harmoničen hvaležen pester ustvarjalen svoboden izpopolnjujoč živahen pisan pristen miren bogat blažen dan poln božanskega obilja!

Uživaj v sebi in v svoji pristni naravi.

 

ODLEPTI NAPREJ!

Kako se odlepiti?

Oziroma kako se pomakniti naprej?

Kako biti ne zabetonirana na mestu?

To so moja vroča vprašanja za danes in naprej in seveda, tudi nazaj…

Kaj pa vem.

Vem pa, kako ostati na mestu.

Berem podobne knjige. Da ne bom napisala iste, ker to bi pomenilo res eno in isto knjigo – ves čas. (Pa saj niso iste, no enake. Pač. Podobne. Po navadi je tako, da je ženska, sreča moškega. Se najprej sovražita ali sta si bila vedno skrivno všeč. Potem pa se zaljubita. Po vseh drugih nesrečnih in zabavnih zapletih. (Zdaj, ko sem to napisala je, kot bi prebrala eno knjigo in bi prebrala vse.) Ni čisto tako. Ampak. Vseeno ljubim knjige. Vseeno ljubim branje.)

Sem v čisti rutini. Meditacija. Zajtrk. Branje. Pisanje. Vse tako do spanja. (Čisti občutek miru, samo kaj, ko vem, da bo tako vsak dan. Potem malo zapaničarim. To me potem bega in ves mir kar izpuhti.)

Obisk knjižnice. V njej si naložim toliko knjig, da jim imam res dovolj tri tedne. Ampak vedno preberem vse en teden prej. Ali vsaj pred rokom poteka izposoje. Uživam med knjigami. Domov bi si jih peljala za ves tovornjak, pa sem omejena na to, kaj lahko nesem. Morali bi imeti nekega nosača knjig, ali dostavljavca domov. To bi bilo izjemno. Tako si naberem polno ljubezenskih romanov v angleščini, tri v slovenščini, ki so mi bili priporočeni. Tako se seveda navdušim. Tako mi zmanjka prostora za kaj drugačnega. Seveda se znajde kak Feri Lainšček med vsemi temi zelo romantičnimi knjigami ali Paulo Coelho. Samo to je bolj češnja na sadni kupi.

So še druge stvari. Sprehodi. Kuhanje. Umivanje in take zabaven stvari, pač. Ampak vse to je isto. Podobno. Enako. vse to - saj veš – sladko vznemirljivo življenje.

Uživam v tem. Samo mi počasi postaja premalo. Rutina mi ni več oblika miru, ampak me utesnjuje.

Ustvari si blažen svoboden dan!

Ljubek radosten razkošen ljubeč miren jasen bogat blažen genialen romantičen iskren žameten šarmanten harmoničen navihan hvaležen dan!

Uživaj ta dan malo drugače. Sprosti se v obilje novosti, ki te čakajo.

UDEJANJANJE SREČE

Kaj, če se res vse začne od znotraj? Ko se odločim, pride priložnost. Kaj če je tako in ne obratno. Ko sem pripravljena, pride učitelj ali učiteljica. Zaupam, da je točno tako. Kot bi sebe namagnetila za karkoli si želim in potem bi se to udejanjalo. Zares. Ali se vsaj sprostilo. Če pa ni moja pot, pa mi bo Vesolje poslalo še kaj boljšega.

Zunaj je tako lepo sonce, čeprav je malo hladno. Čudovito je. Vso nebo je zlato obsijano, tudi strehe in drevesa. Vse ima tako lep pridih čarobnosti.

Torej je res vse v meni.

Želim se pozdraviti, da lahko živim celovito življenje. Že vso življenje se upiram odraslosti, ali temu, da bi odrasla, ker mi primanjkuje ali mi je primanjkovalo poguma, da bi samo bila to, kdo sem. Zdaj pa bom uživala v tem. Nočem živeti na pol. Nočem biti pol maska pol pristna.

Želim živeti pristno. Želim živeti z vsem srcem. Želim ljubiti življenje z vsem srcem. Želim samo živeti v vseh pogledih. Želim uživati lepoto tega življenja in vsega drugega. Želim uživati v sebi. Želim polno živeti. Želim živeti. Želim biti polna radosti in polnosti.

Saj sem pogumna. Saj sem vedno bolj pogumna.

Je pa tudi res, da droben glasek, ki me je vedno spodbujal, postajam bolj in bolj pristna, še kar vztraja. Postaja mi domač. Želim mu prisluhniti. Želim živeti iz sebe navzven. Pa saj mi uspeva. Malo po malo. Korak za korakom.

Vse je v tebi. Naravnaj se na svojo srčno pot.

Ljubeč radosten ljubek razkošen razigran pester zabaven harmoničen hvaležen blažen bogat srčkan iskren navihan miren iskreč jasen navdahnjen dan poln božanskega obilja!

Imej se rada. Bodi nežna s sabo. Odpuščaj. Bodi sočutna do sebe in drugih. Rada se imej z vsem srcem!

ČISTO PRI SEBI

Ne bom rekla, da sem čisto pri sebi. Nisem. Rada bi se umirila v svoje resnično bistvo in bila to, kdo sem. Rada bi živela po svoje. To mi kar uspeva. Samo ko imam toliko nesnage, da počistim s sebe! Programiranja. Manipulacije. Navade.

Lahko pa na to gledam čisto drugače. To so vse darila, da mi polepšajo življenje.

Vsa moja prepričanja o slabem, o sebi, o pomankanju, revščini, drugih, vrednosti mene, ustvarjalnosti… - vsem no, kar mi ne služi za ustvarjanje izpopolnjujočega življenja – so izjemne priložnosti, da si ustvarim drugačno življenje. Tako, ki mi je še bolj všeč.

Seveda mi je všeč moje življenje. Seveda mi je. Rada ga imam.

Kaj pa, če še ga lahko vrnem v bolj čisto obliko pristne radosti in izpolnjenosti? Bi se temu upirala? Niti slučajno.

Zdaj se lahko veselim vsakega nesoglasja, ki mi udari ven – na površje – saj je to izjemna priložnost, da spremenim, kar mi ni tako zelo všeč. Zdaj sem lovilka, lovka, negativnih prepričanj, vzorcev, programov. Vsega, kar mi ne služi. Pa ne samo tako! Sem pretanjena opazovalka svojega počutja. Kaj zmoti moj mir? Potem pa spustim, karkoli ni potrebno več, za graditev mojega čudovitega življenja.

Že ko ozavestim, kaj se skriva v ozadju, je večinoma ozdravljeno. Tako močne energije ljubezni so prisotne. Kassandra – Suzan Ashley nam je povedala, da je zdravljenje zdaj izjemno hitro. Takoj ko ozavestimo, zakaj se nekaj dogaja, je že petindevetdeset odstotkov ozdravljeno.

Saj ne bo šlo hitro. To je vlak, ki se giblje proti severu in bi kar naenkrat želel obrniti proti jugu! Kako bi škripalo! Lahko pa zmanjšam zagon proti severu (neželenemu) in ga potem z lahkoto obrnem proti jugu (zaželenemu). Bo pa trajalo nekaj časa, da se ta zagon spremeni.

Voljo pa imam. Pa vztrajnost tudi. Nekateri bi rekli trmo. Vse to imam.

Vse je zame. Tudi reprogramiranje ali odstranjevane starih programov.

Zaupaj si. Zaupaj vase. Čaka nas čudovita prihodnost, ki se začenja zdaj.

Ljubeč radosten razigran razkošen miren ljubek srčkan sijoč srečen pisan blažen bogat hvaležen harmoničen kreativen živahen edinstven čaroben dan poln božanskega obilja.

Res si zaupaj. Dragocena si. Vredna si. Čudovita si!

NAPREJ

Kaj če bi res prenehala z iskanjem? Jaz sem tu. Moja duša je tu. Moji možgani so tu. Moje telo je tu. Kaj iščem? Ali mislim, da me bo kaj od zunaj izpolnilo? Kaj sploh iščem? Zares?

No.

Malo sem se zamislila.

Bi res morala še iskati naprej?

Kaj?

Saj sebe poznam? Kajne?

V sebi imam vse. Kaj je potem tako zelo pomembno, da še kar iščem?

Pa saj lahko iščem vsebi.

Nič mi ni jasno.

Pa mi je.

Vse, kar je dobro zame, je enostavno.

Da ni iskanje samo izogibanje temu, kar že dolgo vem v sebi. To prepoznavam kot svojo resnico. Da ni iskanje samo izmikanje temu, kar bi rada naredila, pa nimam še prav poguma.

Nič mi ni jasno. Pa je to res?

Jaz mislim, da mi je jasno več, kot bi si lahko (pri sebi, seveda) upala priznati.

Bolj kot kdaj koli je pomembno, da se obrnem vase. Kako se pa jaz počutim v sebi? Kako pa je meni? Kako pa sem pri sebi? V kakšnem odnosu sem s sabo?

Torej. Konec iskanja. V sebi se poznam. Lahko samo odstanjujem, kar nisem jaz. Vso programiranje. Vse plasti barvanja od zunaj. Želim biti čista v tem, kdo sem.

Uživaj v procesu neiskanja in povezovanja s sabo.

Ljubeč vesel igriv lahkoten miren ljubek topel sočen srčen sijoč harmoničen razkošen razigran radosten iskriv iskren bogat blažen hvaležen dan poln božanskega obilja!

Zaupaj svojemu srcu! Tvoje srce ve!

 

VPIJANJE SONCA

Pač rada pišem. Kako ti naj to povem. Rada pišem. Že od nekdaj. To je v meni. To pa je moje sonce. Čeprav sonce je sonce. Rada sem tudi zunaj in se martinčkam. Vse mi pregreje in me napolni do zadnjega kotička mene. Vsak delček mene vpija to močno svetlobo ljubezni. Ko pa pišem, pa se ta močna svetloba samo še bolj razprši na vse. Tudi to je zame polnjenje. Ko dajem sonce, prejemam na nek nerazumljiv način še več sonca. Sploh ne vem, kako je to mogoče, ampak je.

Bolj svetim, lažje je še bolj svetiti.

Bolj sem v soncu, bolj si želim ostajati v soncu in lažje je.

Zanimivo.

Notranje sonce nam je dano, kar tako, z rojstvom – ker smo ljubljeni. Zaželeni. Oboževani. Točno taki kot smo. Del celote. Vsak unikaten. Vsak pristen v vsej svoji lepoti. Vsak dragocen s svojim soncem v srcu! To je neprecenljivo bogastvo. To je naš večen zaklad, ki ga nosimo v srcu.

Nekje sem včeraj prebrala, da tema nikoli ne more preseči moči svetlobe. Pa še res je. Kamorkoli posije sonce, ni prostora za temo, takoj izgine. Vsekakor imam tak občutek v svojem življenju. Sonce je stalnica, ki se še samo krepi.

Ti rečem, da smo res ljubljeni. Mi smo sonce. Zdaj pa sij najbolj močno, kar le lahko!

Uživaj!

Imej se rada! Ti si sonce! Ceni to. Zdaj pa sij!

Ljubeč radosten edinstven pristen lahkoten miren zabaven srečen srčkan harmoničen razigran razkošen blažen bogat ljubek dan poln božanskega obilja!

Sprosti se v to, kdo si. Vodstvo je s tabo. Ti si vedno vodena, da si še bolj močno sonce! Res se sprosti v razkošje pristnosti in sledi svojemu srcu! Zaupaj si!