Follow it email naročanje

sobota, 23. december 2017

Šik cukrarna!

Zdaj pa v najlepšo čajnico, kavarnico, slaščičarno tukaj! Cukraren! Našli sva jo takoj! Sploh še je začeli nisva prav iskati, ko je že bila pred nama.

Imeli so tako rdeči trak, da so goste spuščali posamezno noter. Bila je čakalna vrsta. Prvi sva bili v njej… Ravno so pospravljali dve mizi. Hitro bova notri!

Videla sem čudovite poslikane čajnike iz porcelana. Zlato obrobljene. Ročno poslikane. Božansko kičaste! Notranjost je bila vsa kot sobana poslikana od tal s stropom vred! Izjemno! Dame v baročnih oblekah! Vse okrašeno in nakičano! Adijo, kakšna ljubkost!

Po nekaj minutah naju je spustil noter. Dobili sva vip prostor!!! Najboljši. Sedeli sva čisto ob oknu na ulico. No, ne oknu, cela stena je bila iz stekla!!!


Že prej sva si pogledali, da je fotografiranje prepovedano! Zato sem morala hitro narediti posnetek na skrivaj. Seveda!

Teta je želela piti čaj! Jaz pa late machiato! Tako sem se že veselila teh skodelic!!! Tako vznemirjenje. Kar občudovali sva vse! Tudi natakarji so bili tako lepo oblečeni v črne obleke z mašeljčkom. Ljubko!

No, ona si je želela čaj, jaz kavo. Potem si je premislila, da bi tudi ona kavo! Ok. Ampak katero… Po pregledu vseh, sva se odločili za najdražjo. In najbolj posebno! Jamajško! Pisalo je, da je aroma tako dobra, da je izjemna! Nisem bila prepričana, ampak ok, zdaj sva tukaj. Pa izkoristiva. Poskusiva nekaj novega!

Bili sva celi vznemirjeni, ker sva dobili tako lepo mesto (v izložbi) in je vse bilo tako lepo. Potem pa nama prinese kavo!

Samo zahvalili sva se. Se spogledali! In se začeli tako režati! Nisva se mogli nehati! Smejali sva se kot nori! Bila sem že cela rdeča od smeha! Nič nisva rekli! Samo smejali sva se. Napad smeha!

Ma kašne porcelanaste skodelice! Kavo sva dobili v kristalnih izrezljanih brušenih miniaturnih skodelicah! Kaj tako smešnega pa še ne! Natakar je prišel pogledati izza štoka, če je vse vredu. Samo pokimali sva. Bilo je tako zabavno! Nisva se mogli nehati smejati! Na vrhu kave so bile tako lepe penice. Okus je bil božanski. Sploh nisem rabila mleka, ker je že kava sama po sebi bila tako aromatična. Teta me je potem na skrivaj slikala, pa sem še vedno bila cela rdeča od smeha!


Če sva že v tako šik slaščičarni, bova v polnosti uživali. Slikali so naju s fotoaparati iz ulice. Koliko pozornosti sva bili deležni! Na stranišču so še školjko imeli poslikano! Tudi umivalnik in zlata ogledala. Tako lepo so imeli okrašeno božično drevo. In dva kanarčka sta bila tam v zelo lepi kletki. Torte so imeli vse iz naravnih sestavin in so tudi izgledale božansko! Res je bilo lepo doživetje! Tako se pa že sto let nisem smejala! Še bom prišla sem!

Ljubek sladek dan! 

Cmok! Cmok!










P.S.: Življenje je tako zabavno! The Stray Cats Rock This Town
  (https://www.youtube.com/watch?v=QCK0N-kkDrU)

petek, 22. december 2017

K A T E J A : The fluffy bag!!!

Hi my Beloved!

So or so!?! It can be anyway! Polarity. I can feel good or bad. But no more excuses!



Why would I choose something, if it doesn’t feel good! Why would I want something, that I do not want? Why should I do something that is fussy, annoying, embarrassing? If I can choose joy, excitement, humor, laughter, ease, relaxation, pleasure, relaxation, happiness?


Well, that's not logical!

Just out of habit!?! Just because everyone before lived so… I think it's my perfect learning environment. I'm authentic. Just me. I think they're my biggest teachers.


I love living and enjoying this adventure of life!

We had advent party with coworkers last week! It was funny! Always a new joke! So much laughter! The most fun was taking the pictures! They had a device where you pressed the red button! Then it counted down 3, 2, 1! And three times! How we laugh! A suitcase with huge glasses was available! Hats! Rudolf horns! (My favorite!) Wigs! (I prefer that!!!) All the funny stuff!


I’m very happy that so many colleagues have come to party! We were dancing! Singing! We shared a dessert! Eat the chestnuts together! When is party is party! Simply the best!


I wore here my favorite coat! Of course white! but emphasis is on a fluffy bag! So amazing! This was a little pre-holidays gift... me to me... I just love it! Cross body bag with a lot of fun! Just like me!



A lovely day full of party, joy, fun! It’s room for more, always!

Love yourself, be yourself! Have fun!

Be delicious... inside outward...

Ly♥











P.S.: Be yourself! It’s fun! Adventure!!! 

Vesoljci? Drugič!

Ustavili smo se ob mogočni cerkvi s Štefanovo krono na vrhu zvonika. Bratislava! Res lepo! Za nami se je že videla vesoljska ladja, na katero sem se definitivno želela vzpeti.

Potem pa počasi po stopnicah proti gradu. Sonce je tako lepo zahajalo že počasi. Odsevalo se je v reki spodaj. Popolnost.

Grad je ogromen. In ne glede, da ga na novo obnavljajo ali so ga pozno začeli graditi, je fantastičen. Razgled na celo mesto je popoln. Ogromen. Znotraj imajo tako lepo urejene vrtičke iz bršljana, vse simetrično. Lepo. Vhod je tudi bajen. Pač, rada imam gradove. Z vsem srcem. Na žalost ni bilo časa, da bi si pogledala notranjost. Me je kar vleklo, priznam. Galerija. Premalo časa je bilo.



Po stopnicah sta ravno prišla ženin in nevesta. Bila sta tako lepa. Še kar jaz sem ju malo poslikala, ravno, ko ji je padel šopek. Ljubko! Popolno!

Zdaj pa na vesoljsko ladjo. Srečali sva stara znanca iz avtobusa, ki sta sedela nasproti naju. Drugič bosta šla v kavarno na vrhu. Spet je bil tako lepi kip ženske z vrani. O čem že govori ta legenda? Pravljica? So to bili njeni bratje, ki jih je zlobna čarovnica spremenila? Ne spomnim se.   

Vesoljska ladja se dviga visoko nad mesto sredi mostu. Takoj sva našli, kje se pride tja. Na tri četrt poti naju je vodič preusmeril, da je prevelika gneča, da bova predolgo čakali. Eh škoda. Tu bi pa res še rada prišla. Obvezno!


Šli sva malo po stojnicah pogledati. Dišalo je po cimetu. Imeli so tako lepo okrašena drevesa s pinki lučkami. Vmes pa so naredili drsališče. Kako dobro!

Ljubek srečne sijoč dan!

Cmok! Cmok!









P.S.: Zaupaj toku življenja. Super si!!! 

četrtek, 21. december 2017

Vodič z rogovi...

Potem pa končno mesto! Stari del. Center. Trgi! Ulice! Komaj čakam!

Skoraj bi nas dali pri gradu ven, pa smo potem izstopili v mestu. Moderno. Najprej sem videla tramvaje. Ali so bili trolebusi. Mislim, da so bili tramvaji. Vsi so bili tako okrašeni z lučkami. Lepo. Rdeči.

Stopili smo v ozko ulico in se ustavili na ljubkem mostu. Na vsaki stani sta bila dva kipa. Bil je bolj mostiček kot most. Očarana sem bila. Zvonik se je dvigal v ozadju. Prehod v ulico naprej je obetal veliko zanimivega. Lepega.

Res je bilo. Staro mesto jedro. Lepe lične ulice in trgovinice s spominki. Vsako kavarno po vrsti kar, sem rekla, da moram iti! Ker je bila tako posebna in lepa!!! Rockcafe! Uuuu, tu bi šla! Vse je bilo tako, kot bi gledal v izložbe, samo, da so bile kavarne. In ena je bila lepša od druge!

Najbolj pa me je navdušila Cukrarna! Vse stene so bile poslikane! Skodelice in čajniki vse tako lepo kičasto. Še iz starih časov porcelan. Poslikano! Uh, je bilo božansko! Bajno! Vse v baročnem slogu. Klopi! Mize! Postrežba! Skodelice! Stene! Ogledala! Strop! Božansko! Tu pridem nazaj! Izgledalo je, kot da piješ kavo ali čaj v zlatem okviru z ozadjem naslikanem od največjega mojstra slikarjev! Božansko!


Nadaljevali smo po trgu navzdol. Polno ljubkih rdečih stojnic. Bolj hišk. Naprej ozke ulice. Kozorog,  ki je potem hodil pred nami kot vodič! (Človek oblečen v puhastega kozoroga…) Samo rogi so se videli. To bi vodič rabil, da bi ga videli. Potem ulica po znanem pisatelju, ki si je izmišljeval svoje besede in ga je težko prevajati. Super! Šli smo vedno bliže reki.

Ljubek pustolovski dan! 

Objem! Cmok! Cmok!









P.S.: Vsak trenutek je pustolovščina ali nič! Shania Twain - That Don't Impress Me Much
 (https://www.youtube.com/watch?v=mqFLXayD6e8)

sreda, 20. december 2017

K A T E J A : Pleasure of nature

Hi my Beloved!

This week I am going to adventure!!! I can hardly wait! Of course I'm going to the amazing Christmas atmosphere in a city where I have not been!!! Bratislava! I can’t wait for all this exploration! Coffee shops! Visiting the castle! And all this history! Architecture! It will be pure pleasure!!! I can’t believe it.



Today, in Maribor we have fifty shades of gray. In the sky. Here are so beautiful clouds! But through them the sun rises. Not so clearly. The sun rays are not so translucent, but it feels that it's in the background. I'm watching if clouds move. Nothing. Only the birds flutter flew over the sky.



Today is not a day of action, not at all! Because I have free days. I'm looking forward to the weekend!



It's so nice to be home. With a candle lit. Romantic… Earl gray tea. So gray clouds, gray tea. Royal...

I went to a small pond near in my city one afternoon. There was so beautiful and quiet. A lot of trees. 



I was in harmony with the colors of nature. I just love this jumper dress. Neutral colors are so easy to combine. With faux leather jacket. All together looks amazing without too much effort. Or any…



Over knee boots are my latest hunt. We were together shopping with my colleagues. I knew, I want grey boots. We found one by accident when we were going to restaurant to eat. Funny! Surprise!

A lovely day full of delightful surprises!

Love yourself, be yourself! Have fun!

Be delicious... inside outward...

Ly♥
 









P.S.: Today is a day to be yourself! Be your own! Quin! King!

Stičišče preteklosti in trenutka

Grad Devin me je čisto očaral. Priznam. Rada imam očarljivost gradov. Njihove duše.

Tam je bilo tudi svetišče iz leta 410. Občutila sem mir. Lepoto preprostosti in veličino hkrati.

Najboljši pa je bil prodajalec za karte! Tako dobre volje! Tako se je smejal! Punca je imela na glavi kapo v obliki psa. Pokazal je na znak: prepovedano za pse! Tako smo se smejali! Kako je bil zabaven! Že zjutraj tako dobre volje! Polepšal mi je dan!

Na parkirišču spodaj pred gradom so bili samo avti saab! Ne vem, kaj to pomeni! Vsi so imeli take avte! Nisem še videla kaj takega. Dobro so izgledali.
Seveda sem vse »pofotografirala«! Tudi sebe! Pristopil mi je prijazen gospod!

»Seveda vas bom jaz slikal! Ne rabite delati selfijev!«
Vedno je boljše, če jih je več skupaj! Več nas je, boljše je! Resnično zanimivo! Res je!

Fajn je bilo na avtobusu, ko nas je bila cela mešanica pol Štajercev in pol Ljubljančanov. Zanimivo. Res. zabavno. Malo drugačnosti je vedno pestrost. Fajn smo se ujeli in smo se že kar malo poznali. In smejali in hecali skupaj.

Naslednja točka je bila spomenik borcem. Na vrhu hribček. Lep razgled na mesto, grad, cerkve, reke… Skupinsko slikanje vseh skupaj. Dobili smo čokoladice merci s srčki. Uh, dobila sem tako dobro. No, in potem je bila nagradna igra za najlepši selfi s srčkom. Nisem rabila veliko spodbude in že sem se slikala pri kipu…


Zanimivo se mi je zdelo, da so imeli toliko ženskih likov upodobljenih. Tam pri gradu je tudi bil zelo lep ženski kip. Pa potem tukaj. Lepo. Všeč mi je bilo. Žal mi je, da ne poznam pomena. Se bom pozanimala.

Ljubek dan poln radost, moji ljubi!!!

Cmok! Cmok!









P.S.: Včasih se čas ustavi. Lepota kraja, duše, časa me poskra... Neverjetno bogastvo! Elvis Burnig Love (https://www.youtube.com/watch?v=DcJac6OykfM)

torek, 19. december 2017

Čarobnost neotipljivega...

Peljali smo se skozi Madžarsko in pokrajina je bila lepa. Gozdovi. Njive. Travniki. Ljubke majhne nizke hišice. Lepo je bilo! Prav nostalgično! Cesta čisto nova. Zanimivi napisi, smerokazi, table: Kam, Bariton. To sta verjetno oba kraja. Ali eno kraj, eno jezero! Zanimivo! Bolj ko smo se vozili, bolj nore ideje sem še dobivala, kam bi še vse šla! Pa še sploh nisem nazaj prišla! Navdih!

Vožnja je neverjetno hitro minila! Smo že bili na drugi meji! Slovenski! Tako je vsaj pisalo! V resnici pa na Slovaški. Njihovi slovenski… Eh ta jezik! Po poti so bile tako lepe vetrnice. Vetrne elektrarne! Koliko jih je bilo! Slikala sem jih čez cel avtobus čez! Potem pa sem komaj opazila, da so na moji strani tudi! Še več jih je bilo tukaj! izginjale so v daljave, vedno manjše!

Takoj ko smo se pripeljali v mesto, mi je bilo všeč. Pisanost blokov. Vožnja čez reko! Potem pa moj najljubši del! Grad! Ruševine! Čisto ob reki. Škoda, da ga je Napoleon porušil. Ne vem, zakaj sem mi je zdelo to tako smešno!

(Aja vem. Ker je vodič rekel, da škoda, da so ga porušili. No, Napoleon… V smislu, da zdaj pa ni nič za videti! Bilo še je vedno bajno! Opaziti se je dalo izjemno arhitekturo. Smisel za podrobnosti. Stolpič na čereh. Ljubko je bilo. Sobane so mogle biti izjemno mogočne, tako kot grad kot celota. Skoraj že celo mesto!)

Pa saj je tak tudi bilo lepo. Je bil lep! Mogočen! Na vsaki prosti skali so zgradili stene, obzidje, stolpiče… Res lep razgled na Donavo spodaj in še eno reko. Stičišče treh držav. Stekališče dveh rek. Spodaj ogromna ladja! Neka industrijska. In plaža. Peščena! Popolnost no!


Mene so očarali zaključki stene. Bili so nakravžlani kot čipka. Ali obroba! Zraven se je držal okrogel stolp. Ostalo ga še je samo za polovico! Tam so se zbirale ptice. Cela jata se je dvignila, vzletela. Risala nevidne poti. Spet pristala nazaj. Tako dobro! Obožujem svobodo in prostranost neba ptic. 

Ljubke dan poln zanimivega raziskovanja...

Cmok! Cmok!




P.S.: Življenje je tako čarobno! Jason Mraz - Living In The Moment
  (https://www.youtube.com/watch?v=YUFs_1vKYlY)