Mravljica...

Nas naše zgodbe določajo? Nas določa življenje staršev? Nas določajo predniki? Definitivno se vleče neka nit. Brez njih ne bi bilo nas. Mene.

Definitivno pa jemljem to kot učenje. Če mi nekaj v družini niso dali, je to samo zato, da sama zdaj to ustvarim. To sem se prišla učiti. Vaditi. Vedno pa je prostor za smeh. Nagajivosti. Norčavosti. Radostno rast!

Življenje ni tako resno, kot se zdi. Samo pikica smo v vesolju. Ali pa samo mravljica na našem planetu. Zakaj potem ne bi živeli svoje mravlje življenje pristno? Vseeno je. Samo razlika je ogromna! Jaz sem potem srečna! To pa je bistveno za moje življenje. In vseh okoli mene. Verjamem, da je srečnost in pristnost in srčnost nalezljiva. V polnosti.

Ne verjamem toliko, da si zapečaten. To je tisto, da si ali nisi modre krvi. Saj sploh ni obstajala!

Bolj sem povezana s svojo pristnostjo, s svojo naravo, bolj živim polno življenje. Ne glede na druge. Ne glede na to, kar si drugi mislijo. Vseeno mi je. Ali pa vsaj vadim to vseenost! Dobivam debelo kožo. Bolj sem si jaz pomemba in moje dobro počutje. Saj na koga drugega pa sploh imam vpliv, kot na sebe? Točno!

Danes pa grem ustvarjati svoje mravljišče. Kaj me veseli? Kaj me osrečuje? Ob čem pozabim na čas? Česa se že naprej veselim? Kaj me spravi, da skočim zjutraj iz postelje in se samo odpravim v akcijo?

Delam čimveč stvari, ki me osrečujejo. Zakaj pa ne? Na voljo so mi ravno tako kot stvari, ki me ne. Kdo izbira? Sem vedela! Moč je v mojih rokah! Čarobnost! Kaj ustvarjam danes? Pisanost dneva.

Zgodilo se mi je nekaj. Nekaj sem nekje pozabila. Potem je cel dan deževalo. Mislim, da je to tudi krivo, da me je počakalo tam. Na istem mestu. Ni bil uničeno, ker je neuničljivo. Ampak, ne morem verjeti. V mestu, polno ljudi, me je počakalo, pa še niti skrito ni bilo. Gledala sem v telefon in pozabila stvarco tam… Uh! In ah! Počakalo me je!

Ljubek pristen dan poln pristnosti mravljice!

Cmok!

P.S.: Res tople objem. Zaupaj si, ti veš zase! Upam, da so bili najlepši prazniki do zdaj! Želim si, da bi se še bolj povezali s svojo pristnostjo in seveda s svojimi najbližnjimi! Neprecenljivi so! Rada vas imam! Jajčke pa sem morala narediti rdeče pikaste! Bolj so kičaste, lepše so! Prince - Purple Rain (https://www.youtube.com/watch?v=TvnYmWpD_T8)

Zame... le zame!

Danes je ta dan. Zase. Mislim, zame. Kako si lahko pokažem, da sem dragocena? Nekaj sem že naredila.

Se kdo spomni serije Prijatelji (Friends)? Neverjetno zanimivo ponovno gledanje. Vsako večer pred spanjem. Za polno smeha. Prav na glas se moram smejati, tako je zabavno.

Mogoče bi danes pisala o razmerjih. Ali o tem, kako sem si sama znižala prag. Ali prage. Ali mejo še udobnega, domačega, meni prijaznega.

Vedno sem se počutila, da sem dobra oseba. Tudi poštena. Kot tehtnici mi je to še posebej pomembno. Ne vem, mogoče se izgovarjam na horoskop, kar mi je naravno pač.

Mogoče se je začelo z malo šaljivosti. Tako cinizem. Ali kaj rečeno v smehu. Kaj takega, kar je imelo priokus žaljitve. Pa sem preslišala. Namensko. Saj ne misli tako. Hec pač. Ampak mislim, da se ljudje, ki se resnično ljubijo ne hecajo v takem smislu. Potem to preraste v kako zgodbo. Ti pa vedno… ne vem že kaj. Potem to postane primerjanje. Obsojanje. Mogoče že grdo govorjenje. Jeza. Kletvice. Jeza na promet ali ostale nepomembne stvari. To je vse nespoštljivo do mene.

Želim si živeti v mirnem okolju. Domačem. V takem, ker se počutim cenjeno in spoštovano. Oboževano. V resnici. V polnosti. Videno, kot to, kar sem. Ljubljeno kot to, kar sem in točno zaradi tega kar sem. Imam toplino. Srčnost. Domačnost. Sproščenost. Zavetje. Srčnost.

Niso drugi krivi. Sama sem preslišala (namerno ali nenamerno) sproti stvari, ki so me motile. Ali sem jih pomanjševala. Popolnoma sem jih preslišala, ker sem mislila, da je to normalno. Bili pa so mali moteči znakeci, ki jih nisem upoštevala. Dokler se niso vsi naenkrat zgrudili name. Bilo je preveč.

Vem, da lahko to preprečim samo tako, da sem srečna. Ker potem ne bom dopuščala nič manj kot to. Verjamem, da je partner zame, ki me globoko ceni in ljubi tako kot sem. Tako kot jaz njega. Zaslužim si, da sem cenjena. Zaslužim si, da sem srečna. Zaslužim si, da sem pristna.

Ljubek dan poln pristnosti in izraznosti!

Cmok! Cmok!

P.S.: Življenje je čarobnost. Tukaj in zdaj! Michael Jackson, Justin Timberlake - Love Never Felt So Good (https://www.youtube.com/watch?v=oG08ukJPtR8)

Valovanje krila...

Čarobnost je tukaj in zdaj. Otipljiva v vsem svojem zanosu. Kot pomlad. Kaže se skozi zvončke. Tako so lepo snežno beli. S čisto malimi pikicami na koncu. Kdo jih je oblikoval tako elegantno? Kako šele dišijo. Zdaj sem mislila norice bolj, kot zvončke. To mi je v tako veselje. Tako lepo izgleda. Cel travnik posut s temi belimi šopki.

Sem jaz kaj pomladna? Seveda. Težke in tople pulovre že dajem na stran. Pospravljam jih v vreče in jih spravljam v omaro. Kaj ne bi bilo super, če bi tako pospravila težke stvari v življenju vstran? Čisto vstran. Vem, da lahko. To pa samo tako, da usmerim fokus drugam. Samo preusmerim se. Samo mislim na kaj drugega.

Kaj me danes osrečuje? Kaj lahko danes naredim, da se počutim boljše? Kako se lahko danes razvajam?

Prej ko odgovorim na vsa ta vprašanja. Včeraj sem dobila svojo sanjsko obleko. Večkrat grem tako malo naokoli po trgovinah. To mi je v veselje in rada vidim svežino novega. Približno vem, kaj imajo. Potem pa me je presenetila! Čisto moj stil. Asimetrična. Malo čipke za poudarek. Rahlo nabrana spodaj, da valovi v vetru. Zgoraj pa popolnoma prilegajoča. Popolnost. Vem. Komaj čakam, da si jo oblečem z rdečim pulovrom, zdaj, ko še je bolj mrzlo. Potem pa kar tako. Barva! Barva pa je rdeča. No male rdeče rožice so na njej. Ljubka je! Ne morem verjeti, da je nisem prej opazila, ker že dolgo iščem nekaj tako ljubkega!

Razveseli me slikanje. Nanesem toliko mokre barve na platno, da se prav luže naredijo. Potem pa pustim čez noč, da se posuši! Kako dobri odtenki nastajajo. Kažejo se pol prosojne plasti in gosti robi teh posušenih luž! Rada slikam!

Ljubek sijoč dan! Polno pristnosti!

Cmok! Cmok!

P.S.: Ljubim svoje življenje! V polnosti! Danes pa po svoje! Luksuz! Robbie Williams: Love My Life(https://www.youtube.com/watch?v=j4ggyO-OFXU)

Opuščanje, sortiranje...

Sonce se je tako čisto nežno kazalo. Obkroženo s tančico oblakov. Skoraj samo pastelno, blago rumeno. Zdaj pa sije v taki veličin in jakosti. Popolno je. Skoraj me je zaslepilo, ko to pišem. Ampak prav prilega se malo sončnih žarkov na koži.

Neka lahkotnost je v zraku. Mogoče celo spomladanska. Malo si preurejam stanovanje. Čistim. Sortiram. Dajem stran, kaj mi ni več všeč.

Lahko bi enako naredila z mislimi. Kar mi ni več všeč in nočem, da se mi ponavlja, dam stran. Razmišljala bom o čem drugem. Sem že mislila napisati, ne bom razmišljala o tem. In boj ko si rečem, da ne bom, bolj se prikradejo podobne misli. In še več in še več. Samo fokus spremenim.

Opuščanje je pomembno. Sortiranje tudi.

Tako kot sonce posvetim na vse temne dele in se raztopijo. Nežna sem s sabo. Če bi znana boljše, bi naredila boljše. Zdaj pa znam boljše!

Spet smo imele temo vračanja v »telo mladostnice«. V dvajseta… Spet bi se nekatere vrnile. Res. Pa bi tako vse isto naredile, ker takrat pač nismo vedele boljše. Vse to nas je pripeljalo do boljšega odločanja zdaj. Zaradi vsega tega, kar se je zgodilo, še samo bolj vem, kar si želim. In tudi kdo sem. Bolj zaupam sebi. Bolj lepo ravnam s sabo. In to je že tudi začetek. Dobro izhodišče.

Nič iz preteklosti pa ni več pomembno. Ni vredno mojega sedanjega časa, da bi mi ga kradlo zaredi premlevanja nečesa, kar je že tako mimo. Nič ne morem spremeniti. Zdaj pa lahko spremenim vse, s tem, da se fokusiram na svojo srečo. Ustvarjalnost. Dom. In to je dovolj. Jaz sem dovolj!

Ljubek pristen dan!

Cmok! Cmok!

P.S.: Življenje je ustvarjanje polnosti sebe! Caro Emerald - A Night Like This (https://www.youtube.com/watch?v=74LXx0wSqMI)

K A T E J A : Purple with big red dots!

Hi my Beloved!

We talked about what was better, before we were in the twenties or now?

I was surprised that most would be back. It's so great to me now. I've never been more genuine before. I feel great in my body. I'm interested in other things. I got a bit deeper as a person.

I know better that success means happiness. I'm more me. I feel great in my skin.

Yesterday, I read such a good book. We always postpone happiness. We remember the old good times. Or we long for the future. Then all those nice moments will get away when I have the chance to be lucky. Now...

But today I will not let this loop catch me. I'm already laughing right now when I'm writing. My day is awesome!

Red and purple together? Of course! The coloring of the Easter eggs is approaching. I already imagine the red with purple dots. Or purple with big red dots. Life is too short to be held back. Or modest. Or colorless! Everything is in expression! In the fullness! Ourselves! Your happiness! Your authenticity! That's why we're here. And exactly this means this dress and of course red booties! Painted, colorful life!

Life loves you!

Love with all your heart!

A lovely day full of adventure!

Love yourself, be yourself! Have fun!

Be delicious... inside outward...

Ly♥

P.S.: Be yourself! Love! Enjoy delightful pink day!

**

SLO: K A T E J A : Vijolične z velikimi rdečimi pikami!

Hej moje drage, moji dragi!

Pogovarjale smo se, kaj je bilo boljše, prej, ko smo bile v dvajsetih ali zdaj?

Kar presenečena sem bila, da bi bila večina nazaj. Meni pa je tako super. Nikoli še nisem bila bolj pristna. Odlično se počutim v svojem telesu. Zanimajo me druge stvari. Bolj sem se poglobila kot oseba.

Bolj vem, da mi uspeh pomeni sreča. Bolj sem jaz. Odlično se počutim v svoji koži.

Včeraj sem brala tako dobro knjigo. Vedno odlašamo s srečo. Spominjamo se starih dobrih časov. Ali hrepenimo po čem iz prihodnosti. Potem pa nam uidejo vsi ti lepi trenutki, ko imam priložnost za srečo. Zdaj...

Ampak danes ne bom pustila tej zanki, da me ujame. Že zdaj se smejem zraven ko pišem. Moj dan je čudovit!

Rdeča in vijolična skupaj? Seveda! Bliža se barvanje velikonočnih pirhov. Si že predstavljam rdečo z vijoličnimi pikami. Ali vijolično z velikimi rdečimi pikami. Življenje je prekratko, da bi bili zadržani. Ali skromni. Ali nebarvni! Vse je v izražanju! V polnosti! Sebe! Svoje sreče! Svoje pristnosti! Samo zato smo tukaj. In točno to pomeni ta obleka in seveda rdeči škorenjčki! Pisanost, barvitost življenja!

Življenje te ljubi!

Ljubi z vsem srcem!

Ljubek dan poln pustolovščine!

Ljubite se, bodite kar ste! Zabavajte se!

Bodite sočni, od znotraj navzven!

Ly♥

P.S.: Bodite kar ste. Ljubite! Uživajte slasten pink dan!

Od znotraj...

Vedno bolj vidim, da ne bi mogla brez globalne povezanosti. (V resnici ne vidim, ker poslušam večinoma. Medtem kot kaj »prčklam« po stanovanju… No pa saj vidim tudi, če gledam videe. Očitno sem vizualni tip! To pa ja! Lepota in sladnost sta mi v krvi! Imam oko za to!)

To mi je tako sredstvo navdiha. Enostavno. Priročno. Teme, ki me zanimajo so mi na dosegu takoj. Včasih je bilo zamudno. Obleči. Peljati. Knjižnica. Vse »prešnofati«. Izposoditi. Doma vse prebrati. In neverjetno sem uživala tudi v tem procesu. Uh, danes bi lahko šla kaj v knjižnico. Rada »brckam« po knjigah. Kar kličejo me. Vedno najdem pravo zame. Ali me ona najde? To ni nikoli ni bilo čisto jasno! Pa še tako dobro kavo imajo! Božansko! To pa je najboljše za na konec.

Knjige so mi že od nekdaj moja strast. Branje! Tudi pisanje. Vedno sem si želela biti pisateljica. To mi je naravno. To je del mene. Pač rada pišem. Tudi ko ne rabim! Pa saj sem, po srcu sem že pisateljica. Tu sploh ni debate!

No tako sem danes zjutraj med kuhanjem kave poslušala mojo ljubo Anito Moorjani! Naslov je bil življenje od znotraj navzven. Govorila je o tem, da če živiš s srcem, potem se vse ozdravi. Fizične bolečine. Depresije… Vse. Več časa je pomembno nameniti notranjemu svetu kot zunanjemu.

Življenje živiš od znotraj navzven. Ljubezen do sebe je zdravilo za vse bolečine. Da če si srečen, potem vse to izgine, tudi depresije in tako. Zanimivo. To pa so vitamini za dušo! Zdaj pride v Zagreb in z veseljem bi jo spoznala v živo!

Ljubek srčen pristen dan, moje drage, moji dragi!

Cmok! Cmok!

P.S.: Cenimo se danes, ker smo tega vredni! Mate Mišo Kovač - Samo nas nebo rastavit može (https://www.youtube.com/watch?v=Rf47NkkBzuA)

Neprecenljivo dragocene...

Rada bi počastila vse mame na svetu! Izjemne ste.

Nihče te ne pripravi prav na ta izziv materinstva. Zgodi se. Otroci in mame smo tako različni, da sploh ni nekih relevantnih pravil. Največ, kar si želim za mojega otroka je, da bi bil srečen.

Navsezadnje pa sploh ni moj, samosvoj je. Svoje življenje ima. Svoje poslanstvo. Svoje cilje. Svojo naravo! Bila sem samo posrednica med stikom duše in telesnega. Sem še malo!

Materinstvo mi je tako dragoceno, ker sem rada mama. Užitek je gledati otroka, kako raste in kako se veča njegova kapaciteta. Seveda so že kot majhni neprecenljivi. Kar vidim tiste iskrice v očeh. Željo po igri in smehu. Kako se vedno bolj oblikuje.

Zdaj je že sin večji od mene. Še vedno mi je v veselje opazovati njegove faze izražanja pristnosti.

Zanimivo. Drugače, ko je bil čisto majhen in zdaj. In prav je, da je tako. Tudi on dozoreva. Ponosna sem na svojega sina! Pravo veselje in radost je!

Ponosna pa sem tudi na svojo mamo. Koliko je doživela stvari v življenju, kaj vse se ji je zgodilo. Izjemna ženska je. Močna. Sočutna. Še vedno na hece in za zabavo. Ali vedno bolj. Še bolj so dragoceni trenutki skupaj. Še bolj so dragoceni pogovori. Še bolj jo cenim zdaj, ko sem tudi sama mama. Razumem, je zakomplicirano, ampak tudi zabavno!

Kaj je šele moja babica dala skozi, pa je vedno bila tako srčna oseba! Ne glede, kaj se ji je zgodilo. Ponosna sem na svojo mamo, na njeno mamo in vse mame sveta! Dovolj dobre mame smo! In to je dovolj v tem svetu hitenja in norenja!

Danes pa slavimo svoje materinstvo! Mogočne ženske smo! Lepe v vsej svoji raznilikosti!

Cmok! Cmok!

P.S.: Življenje te ljubi! Ansambel GLAS - KDOR SRCU SLEDI (https://www.youtube.com/watch?v=Y94zDL3xyCE)