sobota, 29. avgust 2020
Poslušam svoje srce: Čutiš, kako te vabi?
Čutiš, kako te vabi?
Čutiš kaj sonce na koži? Čutiš to lepoto in čarobnost, ki je vse okoli? Čutiš kaj vabilo, ki te vleče naprej k tvojim srčnim željam?
Zame je boleče, če ne grem. Potem pa postaja vedno bolj
boleče.
Rada bi šla. Pripravljena sem.
Česa me je strah?
Kaj pa bi mi rekla Ljubezen?
Zaupaj. Vse je dobro. Ti to zmoreš. Vse se bo uredilo še
boljše, kot si predstavljaš.
Dnevi minevajo. Dobili smo jih omejeno število. Ne vem pa
številke. Kaj bi najbolj obžalovala, če bi bil danes zadnji dan?
Samo to, da nisem stopala proti svojim srčnim željam. Samo to.
Vse drugo je super. Tudi vse neumnosti so super, ki sem jih naredila. Zato, ker
so me pripeljale do tu, kjer sem danes. Zdaj. In dobro je tu!
Zdaj pa naprej!
Kam te vleče srce!?! gremo!
Ljubek srčen srečen srčkan dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Življenje je čarobnost. Zdaj! Čutiš, kako ti šepeta? Vabi
te v srečo!
petek, 28. avgust 2020
Poslušam svoje srce: Mmm, čutiš to sladkost življenja?
Mmm, čutiš to sladkost življenja?
Prava čarobnost!
Zdaj pa je čas, da vidiš to čarobnost v sebi.
Včeraj sem brala Vadima Zelanda.
»Na to, na kar se osredotočaš, to dobiš.«
Torej, na kaj se osredotočam?
Na lepoto, na dobroto, na vse najboljše v ljudeh okoli mene,
na čarobnost, na obilje… in tega dobim še več.
Enostavno je. Samo malo vaje potrebujemo, da ne glodamo
starih posušenih kosti, kaj vse pa ne gre prav.
Čarobnost je v osredotočanju.
Ljubek sijoč pristen nagajiv srčkan zabaven pikasto mavričen
dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Življenje je polnost in čarobnost, če jo le opazimo!



