Toliko slabe vesti
nam nalagajo ali bi jo morali čutiti, ker vedno ne delamo najboljše, kar lahko.
Se trudimo. Smo zavestni. Vseeno pa pridejo časi, ko nisem čisto pri sebi.
Sicer vedno manj. Ampak so in bodo bili in so bili.
Zato se ne rabim
počutiti krivo. Polomila ga bom. Verjetno velikokrat. Verjetno sem ga tudi
velikokrat polomila. Ampak, če se zavedam tega in potem tega več ne delam,
je to dovolj. Spoznam. Ozavestim. Potem pa naredim drugače.
Kako je že to, da je
bila luknja na pločniku, pa se ji vedno želim izmakniti, pa nekako vedno padem
v to jamo. Vse dokler ne rečem... Luknja je na pločniku. Danes grem po drugi
strani ceste. Drugače nas kar potegne noter. Lekcije in ozaveščanje so
pomembne. Krivda in sram pa ne tako zelo, saj se lahko počutimo krivi koliko
želimo ali nas je sram – to nič ne pomaga, če ne naredimo kaj drugače.
Včasih pa je sram
drugih pomazan po nas. Zato ga vrnimo pošiljatelju. (To nas uči Suzan Ashley.)
Vedno delamo najboljše, kar zmoremo. Ali znamo.
Zato si odpustimo
vse, kar samo naredili manj dobro, kot bi si želeli. Zdaj pa vemo, kako
narediti v prihodnosti.
Ceni se, danes, moja
draga. Izjemna si. Prekrasna si. Ne dovoli, da te neumnosti drugih potolčejo.
Gremo dalje. Življenje je preveč lepo, da bi stali na mestu ali ležali v blatu.
Niti ni več smešno, niti ni preveč zanimivo, niti mi ne ugaja valjanje v njem.
Zato se poberem najbolj hitro, kar se lahko.
Jaz to zmorem.
Ti to zmoreš.
Danes si zaupaj!
Ljubek čaroben vesel
navihan blažen lep sočen iskren optimističen celovit edinstven dan poln
božanskega obilja!
Sledi svojemu srcu!
Speri vso krivdo s sebe. Opraviči se, če si kaj delala komu v škodo. Priznaj
si. Potem pa gremo dalje. Odpusti si. Spusti. Zadihaj to svobodo, ki je tu
zate. Ne rabiš več pretekati strupa po sebi. Ni tvoj.
Poglej mojo internet
stran za še več navdiha... matejakoser.com
Ni komentarjev:
Objavite komentar