Zdaj sem se spomnila
nekaj, kar je rekel Eckhart Tolle, da si ne želi biti samo pisateljica, da si
želi biti slavna pisateljica.
Mogoče sem se ujela
v vso to past primerjanja. Mogoče.
Nihče mi ne bo dal
dovoljenja, da naj zdaj živim kot pisateljica. Samo živim tako. Nihče me ne bo
potrepljal po rami in mi čestital za to. To je moje poslanstvo in vem, da me
vse kliče, da pišem.
V resnici je vse,
kar si zares želim to, da bi pisala.
In zato pišem.
Me je res tako
strah, da se mi bo življenje izboljšalo – se mi že izboljšuje – na boljše?
Česa me je tako zelo
strah? V vseh primerih je moja naloga samo to, da
sem to, kdo sem. Kako me je lahko strah tega?! Vznemirjena sem. Rada bi
se pomaknila naprej, pa strah me je kot ne vem kaj, da bi pomaknila naprej. Tako
pa zdaj capam na enem mestu. Imam občutek, da nekaj migam. Imam občutek, da
nekaj delam. Stojim pa na mestu.
Čas
je, da se energijsko uskladim s svojimi srčnimi željami. Veš kaj, tudi pri plesu ne migam zato, da bi
nekam prišla – ampak zato, da bi uživala! Kaj me je strah uživati v tem, kdo
sem in kaj sem dosegla?!
Daj no, pa to pa jaz zmorem! Zmorem uživati!
Vsak dan malo bolj! Vsak dan en odstotek bolj! Pa seveda zmorem!!!
Malo po malo plešem
v nov dan!
Ljubek sočen sijoč
pristen lahkoten nagajiv blažen bogat edinstven vesel fantastičen vesel
razkošen dan poln božanskega obilja!
Sledi svojemu srcu! Izjemna
si! Zmoreš uživati svoje življenje, tako se počutiš
res živa! Kako lahko danes malo bolj uživaš?
Ni komentarjev:
Objavite komentar