Ni treba, da sem
popolna.
Tako kot pišem, ni
treba, da je popolno. Najbolj dragoceno je, da napisano iz srca. To šteje.
Napake, sploh če so pisne, se dajo popraviti. Vse se da popraviti. Kaj pa se ne
da, pa tako ni bilo namenjeno, da bi se dalo. Neke stvari so zato tukaj, da jih
pustimo v preteklosti. Ni jih treba vedno znova vračati v sedanjost. Ne spadajo
sem, zato jih spuščam.
Hvala za vso
ljubezen, ki sem jo prejela. (Tako nas je učila Suzan Ashley.) Spuščam te.
Osvobajam te. Oprosti mi. Hvala ti. Ljubim te.
Zdaj pa samo
spustim. To je to.
Včeraj so trikrat
prišle do mene besede romantična ljubezen. Ali samo ljubezen. Brezpogojna
ljubezen. Nekaj je v zraku! Ti rečem! Zdaj še bolj odpiram srce resnični
pravi sočni ljubezni!
Vse, kar je
resnično, je lepo. (Iz filma
Never look away, Delo brez avtorja.)
Tudi v ljubezni ne
zahtevam ali ne želim popolnosti. Želim samo polno predanost, prisotnost in
seveda ljubezen. Čas. To vse tudi sama velikodušno podarjam. Z vsem srcem
ljubim in se ljubljena. To je to!
Zdaj pa odpri svoje
srce še malo bolj. Ustvari si življenje, ki je tebi pri
srcu! Močna kreatorka si!
Uživaj!
Ljubek čaroben sijoč
navdihnjen navihan blažen božanski bogat razkošen razigran dan poln božanskega
obilja!
Razcveti
se! Bodi polno to, kdo si!!! Sledi
svojemu srcu!!!
Poglej mojo internet stran za še več navdiha... https://matejakoser.com/
Ni komentarjev:
Objavite komentar