Sijaj

 

Včeraj sem bilo tako lepo presenečeno prijateljice. Šli smo po nakupih in povabilo na kosilo bilo je tako lepo presenečenje! Seveda v mojo najljubšo restavracijo. Rada imam raznoliko in raznovrstno hrano. Sploh tujih kuhinj! To me vedno navdušuje in to mi daje to možnost izbire oziroma me spomni na drugačnost vseh nas in da je naša drugačnost lepa in cenjena.

Čutim, da sem potem lahko bolj stiku s svojo naravo, kot cenim in sprejemam kulture drugih in tudi načine življenja drugih. To je zares dragoceno.

Potem sem si še zvečer privoščila kopel in sem tako uživala v njej. Res je, imam lepo življenje in hvaležna sem, da me obkrožajo tako prijetni srčni ljubeči, iskreni, prijateljski ljudje. To je največ, kar si lahko želim. To mi je dragoceno!

In kaj si zares želim v svojem življenju?

Da imam pristna prijateljstva, ki me zares opogumljajo in iz mene izvabljajo najboljše kaj sem.

Včasih pa me na čuden način presenetijo. Ne tako dobre situacije. Tako dobre in ne dobre, kot bi to rekli »zanimive« situacije, ki me malo bolj pretresejo. V dno duše. Kot bi mi najprej vzele notranji mir in se zgostile okoli mene.

Potem pa počasi. Čisto počasi. Res počasi. Počasi – razpustim njihovo gostoto in da lahko končno zares zaživim iz sebe ven pristno.

Ne bom več v strahu ali suženjstvu teh situacij. Zdaj se sproščam to, kdo sem. V sebi sem resnična ljubezen in to je največ, kar lahko dam svetu. Zdaj pa je čas, da zares tako tudi živim. Lepo življenje imam in želim si ustvarjati še lepše življenje. Moja lepota duše se odslikava tudi navzven.

Ti si ljubezen in ko to zares začutiš, veš, da dobiš pravo sliko, kako se vse dogaja zate.

Lep ljubeč pristen dan!

Sledi svojemu srcu. Zaupaj si.

Vseseno sledi srcu!

Kaj pa so tvoji strahovi? Kaj so tvoji vzorci? Lahko občutiš strah in narediš vseeno, kar si si zamislila? Lahko občutiš neodobravanje ali nestrinjanje drugih in vseeno slediš svojemu srcu?

Toliko starih vzorcev preteklosti je zapisanih v nas! Zavednih in nezavednih! Kako so vse naše ženske prednice morale živeti, da so čisto dobesedno preživele! Vse to je zapisano v nas samih. Podedovano! Prežema naš vsak korak! Prav vtetovirano je globoko v našo dušo, da se ne moremo kar oprati in se znebimo uničevalnih zapisov preteklosti. potrebno je veliko rasti, razpletanja in ozaveščanje vzorcev in potem reprogramiranje na to, kar pa si zares želim.

Ljubim svoje prednice. Brez njih in njihovega žrtvovanja, tudi mene ne bi bilo danes tukaj.

Ljubim sebe. Zdaj pa se ljubim tako močno in se imam rada tako močno, da svetloba ljubezni presvetli vsak kotiček moje duše, vsak delček mojega telesa, mojega uma, vse moje biti – da sem marinirana v toku ljubezni. bolj močna je ljubezen kot vsi stari vzorci in prepričanja. Zdaj sem dosledna v svojih mislih, besedah in dejanjih. Vse, kar delam, je izraz čiste ljubezni. saj vem, da je to moja odgovornost. Še bolj pa se prepuščam milosti boga in zaupam, da sem zdaj vredna, da se vse moje rane pozdravijo. Zdaj ustvarjam nov svet! Zdaj ustvarjam Novo Zemljo! Sama naredim, kar le lahko, ostalo pa prepustim božanski Ljubezni, da sem zares ozdravljena!

Zaupam življenju!

Kaj pa ti, kako se kaže tvoje zaupanje življenju?

Ljubek zaupanja poln vesel radosten igriv lahkoten srčkan srečen dan!

Napolni svoje srce z ljubeznijo in veseljem. Zato si tu! Bog uživa v tvoji sreči! To je tvoje resnično poslanstvo!

Premo! Stop! Obstani!

Kje še v sebi nosim jezo?

Jezna sem bolj kot na druge na sebe! Toliko časa sem potrošila za nič! Vlagala sem energijo v dobrobiti  in spreminjanje – seveda prostovoljno – za druge. Potem pa ni bilo nič iz tega. bili so enako nesrečni kot prej!

Le kaj sem se naučila iz tega?

Sem se samo poskušala zamotiti, da se ne rabim ukvarjati s sabo? Sem se tako zaposlila z letanjem okoli drugih, opravki – saj veš, da morajo biti narejeni in s splošnimi stvarmi dneva, da sem namerno ustvarjal okolje zapolnjenosti, da se res ne bi rabil ukvarjati s svojimi čustvi in prizadetostjo!?

Sem vlagala ogromno energije v to, da bi me končno imeli vsaj malo radi in me sprejeli? Pa sem bila zavrnjena na polni črti?! Sem zato jezna?!

Bolj se mi zdi pritajena jeza. Ker potem se vedno nekje udarim v malega prsteka na nogi ali se kje zahakljam.

Sem res jezna?

Saj veš, da pridne punčke so vedno nasmejane in dobre volje. Do vseh so prijazne in dobrodušne in ustrežljive, ne glede na to, kakšni kreteni se pojavljajo v njihovih življenjih (in kaj jim vse delajo)!?! Komu to koristi? Sigurno ne zdravim odnosom! Sigurno ne spoštljivim odnosom!

Zdaj z lahkoto izražam jezo! Zapravila sem veliko časa! To je tudi dobro, da zdaj še bolj vem, kaj ne bi več ponavljala!

Torej lekcija je bila globokospoznavnorezna in mogočna! Moja sreča je moja najpomembnejša skrb, ne glede ali se drugi strinjajo ali odobravajo ali ne! To je njihova stvar!

Kako pa si ti s svojo jezo? Jo izražaš na zdrave načine za preoblikovanje »zanimivih« situacij v zdravilne? Louse Hay je predlagala boksanje v »pojšter« (blazino za glavo). Kaj če bi danes poskusila to!?

Ljubek srečen srčkan sijoč vesel pristen dan!

Čarobnost je doma v tvojem srcu! odri ji vrata na široko, da se še bolj razcveti na soncu ljubezni!

Zdaj se zabavam!

Za vse, kar želim postoriti, imam ravno dovolj časa! Tako sem polna navdušenja, kaj vse bi rada ustvarila, da me kar malo daje strah, kdaj bom vse to postorila. Zares! Potrebna je samo doslednost. Danes. Malo. Jutri – še malo! Tako se poje slona – po kosih! Vsak dan malo po malo! Pa ga ni! Ali pa drugače povedano, pa je vse opravljeno, kar želim opraviti!

Danes pa me kliče sonce! Želim si ven in bom tudi šla!

Moje drevo me že tudi čaka!

Ljubim najin vzhodni dom, ker se fantastično počutim. Tako je napolnjen s soncem in svetlobo! Prav fantastičen je! Res mi je lepo tukaj!

Zalotila sem se, da sem povedala neko željo na glas. Potem pa me je prijateljica spomnila na njo! Pa saj res! To si želim! Najprej me je stisnilo, pa kako se bo to uresničilo?! Ne vem! Ampak, saj nisem jaz načrtovalka poti! Jaz samo izražam želje, hodim naprej, ustvarjam in sem pristna. Dovolj je vse to! Pot me pa kliče sproti! No, pot se pokaže sproti! Saj veš, najpomembneje pa je uživanje na poti! Zdaj pa zares!

Včasih tako nepremično gledam v roza vrata, kdaj se bodo odprla, da pozabim, da so se vmes menjali letni časi! Pa še kar strmim! Koliko izgubljenega časa! Vmes bi se lahko noro zabavala!

Kaj pa ti čakaš, da si lahko potem zares – resnično zares – srečna? Kaj če bi pozabila na to in bi bila vseeno srečna!?! To je tvoja odločitev!

Ljubek srečen igriv radosten zabaven sproščen vesel dan!

Čarobnost je v zraku. Zdaj pa ji odpri srce! Tvoje srce je središče čarobnosti!

Neukročenost notranje narave!

Kako je vse divje! Nič ni ukročeno v meni! Šla sem skozi veliko treniranja, ampak moja resnična narava vedno prevlada! Vedno v meni prevlada mir, sreča, ljubezen, veselje do življenja in ustvarjalno izražanje!

Kaj so tvoji načini ustvarjalnega izražanja?

Dobila sem fantastično idejo, kako lahko obogatim svoj prosti čas! Komaj že čakam! Res se veselim in sem res v velikem pričakovanju! Lahko izražam svoje ustvarjalne ideje in bolj kot jih udejanjam, še več jih dobivam!

Če pa to energijo držim v sebi, postajam otrdela, otopela. Kot bi se niti srca in mojega veselja počasi tanjšale! Zato je tako pomembno biti pristna in v stiku s svojim srcem, ker te to ohranja živo! Potem komaj lahko zares uživaš!

Lahkotnost je način življenja! Kako drugače bi naše življenje izgledalo, če bi nas naučili, besed: »Kako lahko je uresničiti …«

Namesto že »zlajnanih« (obrabljenih) besed, da je res težko in kako se ne da, bi samo uporabili čarobne besede: »Kako lahko je uresničiti … karkoli!«

Poti in rešitve pa bi se pokazale z jasnostjo, hitro in z lahkoto. Vedno bi zaupali v moč udejanjanja naših želja. Zdaj pa še ni prepozno! Sami se lahko preoblikujemo in pregnetemo! Jaz se z veseljem mariniram v dobrih afirmacijah in vsem drugem, kaj mi pomaga spreminjati stare vzorce!

V čem bi se ti rada marinirala danes? Če bi bilo vse mogoče zlahka – in tudi je – kaj bi si ustvarila in izbrala danes?

Ljubek vesel vsemogočen radosten lahkoten unikaten fantastičen optimističen pisan dan!

Zaupaj življenju, ljubljena si! Že zdaj točno takšna – kot si!

Živeti kot ženska!

Včasih čutim klic! Ali prav potrebo, da kam grem! Potem to poslušam ali pa počakam, da me mine! Ali pa me tako dolgo oblega, da grem gledati, kaj je, kaj se dogaja tam, zakaj moram tja?!

Vedno me preseneti kaj lepega, zanimivega ali pa odkrijem kaj dobrega o sebi!

Kako prav je, da iščemo vedno bolj pristno izražanje v sebi in v odnosih. Vedno je vmesno vprašanje, ali sem lahko to, kdo sem ali samo pripomorem k boljšemu življenju drugih, brez mojega pristnega izražanja. To je velikokrat v odnosih. Kaj žrtvujem? Svojo lastno srečo in radost? Potem je ta odnos preveliko žrtvovanje zame!

Zanimivo je, kako so živele moje prednice. So bile sploh srečne v odnosih, ali so se morale zares zatajevati, da so imele neko sprejemljivo življenje. Kako je bilo nekoč živeti kot ženska? Kako se to še danes odraža v mojih odnosih z moškimi in kakšne vzorce mi razkriva?

Želim si pristnega odnosa, ki izvablja najboljše iz naju obeh. Želim si odnosa, kjer oba cvetiva, skupaj pa še bolj! Želim si odnosa, ki mi je spodbuda v radostno rast in največje veselje. Želim si odnosa, kjer sem pristno ljubljena kot to – kdo sem in ljubim z vsem srcem – nazaj! Želim si odnosa, kjer sva rada drug z drugim in ceniva čas drug drugega. Želim si odnosa, kjer sem sprejeta kot celovita osebnost in oba uživava drug v drugem.

Kaj pa si ti zares želiš v odnosu?

Ljubek radosten edinstven celovit blažen jasen mogočen igriv spontan vesel živahen navihan dan!

Odpri svoje srce! V sebi že imaš vso ljubezen, ki si jo želiš!

Denar priteka!

Vedno najdejo misli, nove ideje do mene. Vedno me najdejo po čistih naključjih. Bila sem v knjižnici, ker so mi potekle knjige! Iskala sem neke nove jedi, pa me ni nobena knjiga pritegnila. Potem sem že na silo izbirala neko knjigo, ker mi je bilo nerodno reči, da ne bi nič imela. Pa sem rekla, da bom vseeno rekla, da ne bom nič imela. Da premagam strah. Adijo, pamet, za kake malenkosti imam jaz čas! No ko sem že bila tako odločena, da grem vseeno do pulta knjižničarke in ji povem, da si ne bom nič izposodila, pa zagledam knjigo. Louise L. Hay Zaupaj življenju! Pozitivne afirmacije in razmišljanja za vsak dan v letu! Pa to je fantastično! Kje se mi je odprlo?! 13. junij ali 13.julij! pisalo pa je, da je čas, da zaupam, da lahko delam, karkoli si želim. Bom bolj natančno prepisala: »Ko ljubim, kar delam, denar priteka!«

Vau! To pa je tako drugače od vsega, kar sem bila naučena! To pa je tako drugače od vsega, kar je kdorkoli od mojih sorodnikov živel! To pa je tako drugače od normalnih ljudi! To pa je tako drugače od programiranja družbe! To pa je tako drugače od šolanja in šole!

Počutim se, kot da se mi je odprl novi svet! Saj se mi je!

Kaj pa tebi ruši stene in obzidja starih prepričanj? Kako se navdihuješ in stopaš po svoji srčni poti?

Ljubek čaroben srčkan pristen nagajiv živahen jasen kreativen lahkoten sijoč mavričen pisan dan!

Čarobnost je v zraku! Doma pa je v tvojem srcu! Vedno je bila in vedno bo! Tudi zdaj je!