USTVARJAJ!!!

Kako zanimivo je branje! Vem! Moja duša cveti in se napaja ob užitku modrosti! (Pa tudi lahkotnosti! Obožujem ljubezenske zgodbe. Samo ne take enostavne! Malo se mora zakomplicirati ali pa biti vsaj zabavno!)

Zdaj berem Ženska, ki teče z volkovi – Clarissa Pinkola Estes! Kake zgodbe pa so tu noter!

Samo na kratko bom povedala eno! Babica se je rada enkrat na teden lepo oblekla in šla z vlakom v mesto, kjer si je ogledovala izložbe. Imela je tako lep velik svečan klobuk, ki si ga je vedno nadela za potepanje. Potem pa se je poročila na odročno kmetijo. Imela je otroke in vse to. Nekega dne pa je vse pospravila, pobrisala tla, si oblekla najlepšo obleko. Tudi klobuk je poiskala in si vzela življenje!

To me je kar pretreslo! Ne glede v čem naša duša uživa, čas je, da to živimo!

Piše tudi, da če nismo dobile raznih pohval, kako smo drugačne, čudne, nore in še vse druge… - delamo nekaj narobe in smo definitivno preveč pridne. Čas je, da se povežemo s svojo divjo naravo. Ni še prepozno za vse pohvale, pravi! Življenje se odvija na robu, ko naša divja narava zacveti.

To se me je res dotaknilo. Prav pomirilo me je. Končno sem normalna! Tako da nisem!

Pa še to je napisala:

»Do

your

art!«

ne ustavljaj se. Glasovi bodo, kako je vse bedno in zanič in ni nič vredno. Samo hodi naprej. Ustvarjaj! Napisala je tudi nekaj takega… Drži se. Hodi naprej. Vzdrži. Poberi se. Samo pojdi naprej. Prej ko slej se bosta ti in tvoja resnična pot srečali!

Neverjetno! To pa mi je navdih preko vsega! Točno to sem potrebovala… neizmerno sem hvaležna, da sva se srečali s Clarisso in da mi je razodela vse te modrosti! Zdaj pa jih lahko živim. Dragocena knjiga!

Zdaj pa uživaj in teči z volkovi! Ali volkuljami!

Ljubeč radosten ljubek igriv miren hvaležen harmoničen kreativne soustvarjalen pester prazničen razkošen razigran bogat blažen bleščeč sijoč slasten sočen dan poln božanskega obilja!

Clarissa pravi, da je za vsako ustvarjalnost zdravilo! Samo ustvarjaj naprej! Če imaš blokado pisanja, samo piši naprej! Samo pojdi naprej! (Glede vsega ustvarjanja, ne samo pisanja!)

Danes pleši skozi dan!

IMAM SE DOVOLJ RADA!!!

Razmišljam, če se imam dovolj rada, da premagam strah. Pred vsem. Rada bi samo bila pogumna in bi zares živela pristno. Samo to si želim.

Potem pa si mislim, če bi si res samo tega želela, bi tako tudi živela. Ne bi imela navideznih blokad.

Kako je že vprašal Bashar, če v vsakem trenutku dneva živim najboljše, kar je možno. Saj ne vem, če je res bilo tako.

Samo vem, da v vsakem trenutku dneva izkoriščam svoje najvišje potenciale, da živim svoje življenje najbolj radostno, osrečujoče in izpolnjeno, kar le lahko!?

Mogoče je bilo bolj tako. V glavnem. Smisel je bil tak. Ni blokad.

Samo jaz ne izbiram več sreče, kot bi jo lahko. danes sem jo izbirala malo več. Danes sem jo izbirala s srcem. Danes sem samo živela polno. Uživala sem v vsakem trenutku. Tudi zdaj, ko se grem ob ognju in pišem. Tudi, ko sem božala mačko Bliss na zibelki.

Res živim svoje sanje zdaj?

Tudi če bom odlašala, ne bodo šle stran. To so mi danes rekle boginje v kartah od Doreen Virtue. Torej je tudi odlašanje brez pomena. Zares.

Česa me je tako strah? Da bom še bolj srečna, mirna, izpolnjena, bogata, radostna, prijateljska, ljubeča?!? Kaj je tu tako groznega??!!

Si globoko v sebi mislim, da sem vredna tega*, ali se moram zadovoljiti z manj?! (*Tega pomeni v stavku – srečna, izpolnjena, zadovoljna, ljubeča, ljubljena, mirna, bogata…)

Če bi res verjela, da sem tega vredna, tudi v svojih kosteh, bi tako tudi zares živela. Vem, da bi. Ne rabim skočiti v novo življenje. Lahko pa danes spet izberem malo več sreče. Lahko. Res lahko in tudi bom. Kosti pa bodo tudi počasi vpijale vso to ljubezen in radost, dokler ne bo to najbolj normalna stvar, da se imam res rada in si zaslužim srečo in vse drugo.

Ljubeč radosten razkošen ljubek miren mogočen nagajiv blažen bogat harmoničen vesel igriv pester pristen živahen iskren jasen dan poln božanskega obilja!

Sledi svojemu srcu! Sledi svoji sreči!

VSE V NAS JE ČAROBNO!!!

Prej sem na nekaj pomislila, o čem bi rada pisala. Seveda se zdaj ne spomnim.

Čakaj. Skoraj je že bilo tu.

Ne.

Sem že mislila napisati, da je vse pomankanje laž. Kaj pa, če je res?

(To ni bilo to, o čem sem želela pisati. Padlo mi je z glave.)

Dovolj je bilo zarot.

Kako lepa je narava. Prej sem šla na sprehod in opazila tako lepa drevesa. Tako sem se predihala, da še zdaj vse v meni vibrira v vibraciji miru, obilja, harmonije in ljubezni. res je lepo biti v naravi in samo vsrkati vso to lepoto. Čarobno je.

Tudi mi smo čarobni. Vse v nas je čarobno. Kaj če bi nas že od vsega začetka učili, da naj sprejmemo vso svojo čudovitost. Ne rabimo biti na vseh področjih geniji. Lahko pa odkrijemo, kaj nam leži in tu ustvarjamo čarobnost. Ne gre niti za to, da smo boljši od drugih. gre za vibracijo ustvarjanja, ki v nas prebuja in spodbuja, da ljubezen plamenti z ognjem, ki se ga ne da pogasiti. To je čarobnost obstoja. Vsi skupaj sodelujemo. Vsak dela, kar ljubi. Tako soustvarjamo mrežo sopovezanosti, ne soodvisnosti.

Vsak živi svojo poetičnost in skupaj smo simfonija radosti življenja, ki je nenehno v toku ljubezni. ni napačnih ovinkov. Vse je izraz in udejanjanje ljubezni. vedno.

Več kot opazim lepote, več je je v mojem življenju. Tako mi je prej rekla Kassandra – Suzan Ashley, ko sem poslušala stari posnetek.

Res sem opažala lepoto in res se je vse še bolj umirjalo in postajalo še bolj čarobno. Vse se je ustavilo v lepoti trenutka. Vse je bilo popolno. Še vetrc. Še sonce. Vse. To je pravo zadovoljstvo, da polno živim svoje življenje – po svoje. In to je v miru, ljubezni, harmoniji in obilju za vse.

Danes se sprosti v resnično lepoto vsega, kar te obkroža. Čudovita si. izjemna si. uživaj ta dan in svoje življenje.

Sprejmi vso lepoto, ki jo ima življenje zate. Zdaj.

Ljubeč pristen ljubek radosten miren radodaren razkošen razigran harmoničen naraven pester pristen bogat živahen edinstven dan poln božanskega obilja!

Naj se ogenj v tebi razplamenti in gori za vedno. Vse je čarobnost. Zaupaj v svoje dobro.

VSE JE ČAROBNO!

 Zdaj sem si zakurila, da mi je toplo. prav prijetno je. Drva so se tako zataknila, da so vsa bila v zraku. Dolgo ne bi tako gorelo. Vsi rabimo prizemljitev. Zdaj sem jih povezala skupaj, da spet gori kot divje. Res je lepo gledati ogenj. Pomirja me.

Prej sem sedela zunaj na zibelki in je bilo čarobno. Gozd je čarobno šumel, listje je šepetalo skrivnosti miru in sonce je vse ožarjalo z zlatim sevom obilja, ki ga je dovolj za vse. Res je čarobno. Narava je čarobna.

Kaj če je res vsega dovolj za vse, pa smo samo sprogramirani, da ni nikoli dovolj?! Da če že imamo vse, pa še rabimo več. Ne tisto, kar imamo, tisto ni dovolj. Rabimo kaj novega in svežega. Kakšna bedarija?!!

V osnovni šoli se spomnim, da niti kavbojk ni bilo za dobiti. Kaj smo sploh nosili v šolo?! Hlače. Pa krila. Hlač se ne spomnim. Verjetno so bila iz platna.

Zdaj pa imam kavbojk toliko, da jih v enem letu niti ne nosim vseh, ker imam svoj najljubši model in nosim samo ene in iste. Ali pa menjujem iz črnih v svetle, ali temno modre. Tu pa se konča.

Vseeno pa smo bili včasih bolj povezani z naravo. Igrali smo se skupaj, vsi otroci z vasi. (Ne gre se za nostalgijo.) Zdaj pa imamo vsega dovolj in več kot preveč, pa nimamo časa, da bi ga namenili temu, kar je resnično pomembno. Pristnim odnosom. Ne samo, ko gre komu dobro. Tudi ko ne gre tako dobro. Takrat še je bolj dragoceno slišati prijazen, sočuten glas. Prijateljstva, družina, otroci, partner, sosedi – so pomembni.

Zdaj je življenje lepo, uživaj ga. vsrkaj vso lepoto bogastva.

Samo to še. Mislim, da nas želijo prepričati, da smo dovolj samo, če imamo vse najnovejše. Če ne si zadaj in starina in zastarela. Mislim, da to koristi tistim, ki so že bogati, da se še bolj bogatijo na naš račun. Ko imajo norci denar, pametni služijo. Ali kako že gre ta rek…

Kaj pa, če je oseben slog tvoj podpis?! Si upaš?!!! Ne samo pri oblačenju, tudi drugače. Si lahko v miru, ljubezni, harmoniji in zaupaš, da je obilja za vse – vedno dovolj!? Ne nasedaj drugim manipulacijam…

Ljubek srčkan ljubeč sijoč svetel slasten miren sočen okusen iskren harmoničen zaupljiv blažen igriv razkošen razigran bogat dan poln božanskega obilja!

Sprejmi vse dobro, ki je zate zdaj in zaupaj, da je vedno tako.

ODPUŠČANJE JE ZAME!

 Knjige so moja ljubezen! Seveda še vam bom dala kakšen primer, kar berem! Zdaj, ko sem brala When things don't go your way – Haemin Sunim, mi je končno postalo jasno, da je odpuščanje darilo sebi!

Poslušaj to! (str. 256)

Why would I ruin my inner peace

by staying angry at those who have wronged me?

Forgiceness in not fort hem; it is for me.

 

Zakaj bi uničila moj notranji mir

s tem, kot ostajam jezna na tiste, ki so mi storili krivico?

Odpuščanje ni za njih: je za mene.

 

To pa mi potem čisto odpre oči! Seveda ni za njih! To je zame! Da lahko ostanem v notranjem miru in svobodi!

Danes si podarjam darilo odpuščanja! Ne želim več nositi zamer do kogarkoli! Pa kaj, če so mi naredili, storili krivico!?! To bo ležalo na njihovih srcih in na njihovi karmi, kakorkoli! Jaz nisem naredila nič narobe! To ni moj zapis! Jaz želim ohraniti mir v srcu! ZATO odpuščam! Ker se imam rada! ker želim živeti svobodno! Zakaj bi jaz pacala svojo energijo s stvarmi, ki so jih naredili drugi!?! Čisto nelogično in spet krivično do mene same, če si to nalagam, ker si mažem svojo čisto energijo. Zdaj jih vse spuščam, naj sami pojedo svoj drek! Jaz sem čista!

Nič ni tako pomembno, kot moj notranji mir. Zdaj to vem! Zdaj tako tudi živim! Karkoli se me ima dotakniti je milost odpuščanja in svetloba ljubezni, vse ostalo se naj splakne z mene. Zdaj takoj!

Odpuščam!

(Če ne, pa sem vsaj pripravljena odpuščati. Bog pokaži mi pot.)

Ljubek odpuščajoč miren srčkan sijoč hranljiv harmoničen hvaležen pester razkošen raznolik bogat blažen iskren edinstven zabaven vesel celovit dan poln božanskega obilja!

Sprejmi se in sprejmi odpuščanje, da ti očisti srce. Ni tvoj naloga, da držiš zapornike, ki so ti storili krivico v ujetništvu. Osvobodi jih – predvsem pa sebe – da jih doleti sranje, ki so si ga sami pridelali. To ni tvoja naloga. Tvoja naloga je, da siješ najbolj močno, kar le lahko! Sij! Zdaj pa sij!

ZAUPAJ SI!

 Danes sem si naredila humus. Po dolgem času! Lepo je rekla v videju, da ga naj ne probam s korenčkom – ampak je fantastično dobro! Kot bi bil korenček bolj maslen, humus pa super česnov. Pa rahlo limonin. Naredila sem ga s tahinijem, ampak šest žlic vode na koncu doda pravo kremastost! Božansko! Danes je očitno dan za kuhanje ali preizkuse v kuhinji, saj bi rada naredila še veganske brownije. Kako bo pa to šlo!? Bomo videli!

Ne bom vedela, dokler ne probam! Se že zelo veselim!

Nekaj čarobnega je v zraku! Prej je tako lepo sijalo sonce, zdaj pa že dežuje! Kar nisem mogla verjeti! Prav podrobno sem morala pogledati čez okno, da sem videla, kako travo in liste zaliva dež. Počutila sem se, kot da je na eni strani hiše sonce, na drugi pa dež. Raje sem na sončni strani, vedno. No, vsaj danes. Sicer pa res sem vedno za sonce.

Pa morje. Pa vodo. No torej sem tudi za dež. Pa sem, ker mi lepo vse zaliva. Čarobnost je v zraku. Me prav zanima, kaj vse dobrega se še bo pokazalo. Vedno za oblaki ali dežjem posije sonce! Tako bo pa tudi zdaj! pričakujem to!

Naredi si sončen dan! Uživaj!

(Tako sem vpeta v knjigo, da komaj čakam, kaj bo naprej! Divje! Divje!)

Ljubek pristen sočen sončen miren lahkoten spontan vesel ljubeč srčkan sijoč blažen bogat harmoničen iskren optimističen razkošen razigran veder pester dan poln božanskega obilja!

Zaupaj si! Ustvari si sočno sončno življenje! Uživaj mi!

 

ČAROVNIJA SPREHODA

Življenje je čudovito! Sprehod vse spremeni! Takoj se počutim bolj poživljeno in navdihnjeno! Božansko! Rada imam svoje življenje. Točno zdaj v tem trenutku!

Od daleč se sliši klopotec in glasba, trgatev je. Kako smo se včasih drli PUTA! Bilo je tako zabavno! Zdaj pa vsi kar na hitro oberejo. Ali pa si nismo več tako blizu, kot smo si bili in imajo druge delavce… mi pa smo se res bolj zabavali. To je bila družinska tradicija. Vsi sorodniki na kupu. Pa pica iz krušne peči! To pa je bilo božansko!

Saj ne morem sedeti pri miru! No, pa so ugasnili glasbo. Pa tudi klopotec je nehal. To pa je bilo hitro. Deset minut, pa je že šlo! A pa ni! Samo postajo so menjali! Izkoristili še bodo lepo vreme!

Zdaj sem brala toliko ljubezenskih romanov, da mi že prav diši kakšna knjiga z duhovnostjo. Tako kot sem prej potrebovala oddih od bolj globokih knjig, ga zdaj potrebujem od srečnih koncev. Pa saj ne, da ne bi več verjela vanje! Seveda verjamem! To bom vedno! Prisežem! Zaobljubim se! Podpišem se pod to – kdajkoli! Še klopotec je trikrat zaklopotal, v potrditev! (Res pa je, da sem si vzela kar neko naključno knjigo iz police angleških knjig, pa je res bil malo čuden konec. Srečen, ampak čuden. Ni vse zame, tudi ne. Mogoče je tudi to spodbuda, da si vzamem katero bolj duhovno.)

Berem Zdravilni obredi in mi je všeč. berem pa tudi Veroniko Podgoršek – Moje življenje, moja knjiga. Všeč mi je njen uvod, da si vsak piše svojo knjigo. Mi imamo pisalo v roki. Vsaka si napiše takšno zgodbo, ki ji je všeč. kaj bi bilo v tvoji? No v knjigi zdravilni obredi je napisano, da ni treba, da se oklepamo starih zgodbe in pesimizma, zagrenjenosti, ampak si napišemo nove, bolj zdravilne, zdrave zgodbe, ki nam služijo. Sem že začela. Bom poročala, kako mi pomaga. (Definitivno mi že zdaj pomaga, saj se počutim bolj navdihnjeno, mirno in polno energije. Zaupam življenju.)

Uživaj mi!

Ljubeč pristen sladek sočen harmoničen hvaležen kreativen blažen bogat miren jasen lep slasten živahen navihan igriv razkošen radosten veder dan poln božanskega obilja!

Sprejmi se! Saj ti niti ne rabim praviti, čudovita si! izjemna si! dragocena si! zaupaj v to! To je tvoja čarobnost in čarovnija!

UDEJANJAJ SVOJO PRISTNO SREČO

 V dremanju je nekaj zdravilnega. Preklopi iz enega stanja v drugo in potem spet nazaj v tretje.

Spet imam na seznamu polno knjig, ki bi jih rada prebrala. Pa še kakšno klasično glasbo zraven. Vreme se umirja s toploto. Zdaj je prav prijetno. Dnevi se počasi krajšajo in prav prija topel čajček in prižgana svečka. To bom naredila!

Ne samo, da imam svoj seznam! Prijateljica me spodbuja ali bolj nagovarja, da še preberem, kar njej všeč. njen okus je blizu mojemu. Obe imava radi srečne konce in ščepec dogajanja. Pa dansko umetnost udobnega življenja (To knjigo mi je sedaj priporočala, samo da je za iskanje notranje sreče. Fantastična bo in komaj čakam, da se je lotim!), dogajanja ob morju ali v knjigarni. Same take sladke. Pa povezanost med ljubezensko zgodbo in razkrivanjem skrivnosti in prepletenosti sedanjosti in preteklosti, ki ima potem vpliv na vse.

Zgodbe so izjemne. Tudi zdravilne. Brala sem, kako zgodbe in obredi dajejo moč, da zaživimo še bolj pristno (v knjigi Zdravilni obredi). Meni je knjižnica svetišče. Tako kot tudi moj dom.

Rada imam tako umirjeno življenje. Zares. Obožujem lepoto takih trenutkov, kot je ta zdaj. dež. Mačka ob meni. Nežno sijanje svetlobe. Tu pa tam listje, ki ga nese po nebu.

Danes si naredi čudovit dan, poln udobnega uživanja v UDEJANJAJU svoje pristne sreče in udobnosti doma. Udejanjaj svoje sanje, karkoli so. Lahko po udobju ali pustolovščini. Tvoje srce ve. Največja nagrada je mir v srcu. pa radost ustvarjanja življenja, ki ga ljubiš.

Ljubeč ljubek sočen hvaležen harmoničen iskren poetičen razkošen radosten miren blažen fantastičen bogat zanimiv pustolovski pester pisan vesel izjemen dan poln božanskega obilja!

Življenje je lepo! Želi te razvajati! Sprejmi vse njegove darov in odpri svoje srce!

ZELO ZELO LJUBLJENA!!!

 Izražaj lepoto svojega srca. Polno si to, kdo si. Lepa si. Dragocena si. Zabavaj se, ko odkrivaš sebe in ko polno izražaš svojo resnico in iskrenost.

Življenje je ustvarjalnost. Bodi ustvarjalna v pristnem izražanju. Sledi svojemu srcu. To je tvoja pestrost in pustolovščina. To je zares življenje. Vse ostalo je beden ponaredek. Poudarek na beden. Približek. Ni pa to to. Ni pa to sočnosti. Ni pa pretakanja življenjskih sokov. Ni pa vzhičenosti in vznemirjena. Ni strasti. Ni občutenja barvitosti.

Če pa se predamo z vsem srcem sledenju svojega srca, pa, no, vse oživi. Kot bi iz črnobele fotografije nastal barven film. Življenje je kar naenkrat čudovito. Postajajo velike in majhne stvari, ki so potem kar bolj sočne in slastne. Vse kar teče. Vse je kar polno edinstvenih priložnosti, da smo še malo bolj srečni. Kar same se ponujajo. Kar same se pojavljajo v vseh pogledih kot sosledje – iz ene zanimive situacije kar v drugo. Vse se dogaja za nas. Vse je v naše najvišje dobro. Ljubljeni smo preko vseh mej! Niti predstavljati si ne moremo, kako zelo smo ljubljeni.

Zdaj pa odprimo srce. Odprimo roke. Odprimo vse, kdo smo. In sprejmimo vse dobro, kar ima ljubezen za nas. (Nič slabega se ne more zgoditi, samo lahko smo nepopisno bolj srečni! Vredno je izbirati srečo. dobro se z dobrim vrača – neštetokrat pomnoženo.) Vredni smo kar tako, ker smo se rodili. Ne rabimo dovoljena in potrjevana od nikogar, lahko smo srečni kar tako, ker smo živi!

Ljubek iskren ljubeč kreativen zabaven pristen edinstven celovit živahen spontan lahkoten mogočen edinstven optimističen bogat zabaven miren sočen slasten srečen razkošen srčkan sijoč vesel dan poln božanskega obilja!

Čarobnost je v zraku. Odpri svoje srce vsej tej lepoti!

IZBIRAJ S SRCEM

 Že davno sem kot študentka prebrala knjigo od Borisa Veneta, da naj sledim svojemu srcu. Saj ni bilo točno tako. Nekaj takega! Ampak te besede so me tako prevzele, da so še mi danes vodilo. To pomeni povezanost z dušo. To pomeni polno življenje. Ne pomeni popolno življenje. Pomeni sočno življenje. Pomeni življenje, ki je navdihnjeno in strastno. Pomeni življenje, ki je samo moje. Nisem lutka ali marioneta, ki samo kima po ukazih ali navodilih.

(Svobodna volja je pravica vsakega. To je osnovna pravica. Pa jo izkoristimo? Jo živimo? Se odločamo za srečo? Potegnemo tega jokerja iz rokava, ko ga potrebujemo? Ali samo sklonimo glavo in delamo vse, kot smo vedno, ker se je to vedno pričakovalo od nas?! In se še pričakuje, da smo normalni.)

Sledenje srcu pomeni, da so vzponi in padci. Je sonce in je dež. Vse občutim. Moje srce pa ostaja odprto, kar je najbolj pomembno. Ne zapiram se in se skrivam zaradi obžalovanja ali žalovanja. Naučila sem se lekcije. Zdaj preusmerim stvari na boljše, če se da. Če pa se ne da, pa se tako nimam kaj sekirati. V nobenem primeru se ne rabim počutiti krivo ali da me mora biti sram. Nič od teh čustev ne spremeni, kar je bilo. Torej, naredim, kar lahko, sprejmem, kar ne morem spremeniti – in imam odprto srce najbolj kar le lahko – zdaj! Tako čutim sočnost tega čudovitega življenja.

Čudovita sem točno takšna kot sem. Ti pa tudi! Zdaj pa uživaj v svoji pristnosti in izbiraj še več sreče! Zaslužiš si, da živiš pristno življenje.

Ljubeč ljubek lep miren blažen bogat zabaven iskren razkošen harmoničen radosten blažen bogat iskren optimističen vesel celovit edinstven dan poln božanskega obilja!

Uživaj! Sprejmi se. Usmeri, kar lahko v bolj ljubeče vode. Ostalo pa sprejmi. Izbiraj več sreče!

ČAJ JE PRAVI!!!

Čas je prišel. Povežimo se s sabo. Ne mislim kot skupinsko povezovanje. (Naše pleme luči se bo tako ali tako našlo skupaj, ker nas skupaj vleče naša svetloba v srcu.)

Jaz se povežem s sabo. Ti s sabo. S svojim srcem. Vsak s svojim srcem. To je naša moč. To je naša super moč. Samo tako lahko prepoznamo resnico ali manipulacijo. Seveda se bo resnica slej kot prej izkazala. Samo zakaj bi čakali tako doooolgo, če lahko vse zaznamo takoj, v stotinki sekunde (ali še prej), spoznamo sami.

Povezanost je dragocena. Potem lahko zares zasije naša resnična osebnost. Pa ne samo to! Naša duša bo polno utelešena tukaj na Zemlji. Ne polno. To ne! Ker je duša veličastna in velikoobsegajoča. Ampak prisotna bo polna modrost in pristni odsev tega, kdo smo zdaj. Potem imamo dostop do resnične modrosti in intuicije, ki je naše osebno vodstvo. V vsakem trenutku.

Tako enostavno je. Dragoceno se je povezati s sabo.

Vem, tako lahko je gledati filme, hoditi na kavice, klepetati, nekaj brezveze zijati v telefon, ki na budali ali letati po trgovinah. Karkoli. Se preveč prenajedati. Ali kako drugače utapljati čustva. Ne bo šlo več tako naprej. Ker ne bo pomagalo. Niti ena nova obleka ali še en košček pite ne bo pomagal. Vse, kar mora priti na svetlobo, da je ozdravljeno, bo prišlo. Samo tako lahko osvobodimo sebe in svojo preteklost. Svojo temo in sive sence.

Izpustimo. Spustimo. Odpustimo. Ne rabimo več hraniti kač, ki nam poberejo vso energijo. To so samo vampirji, ki se razblinijo na soncu. Izpuhtijo v nič, ko jih oblije svetloba. Samo zato se je potrebno soočiti s tem, da smo potem lahko zares v svetlobi. Že čutim, kako se želijo zadržati še malo, pa jih samo naženem. Ne! Ne. NE!!!! To ni vaš dom. Ajde gremo! Spokajte! Gremo! GREMO! Gremo sem rekla. Niste več dobrodošli! Adijo! Ne hodite nazaj!

Tako! Zdaj pa sij najbolj močno, kar le lahko! (Znebi se nesnage! Vsak dan sproti.)

Ljubek srčkan miren bogat blažen bleščeč ljubeč sočen strasten čist čaroben harmoničen ustvarjalen svetel sijoč razkošen mogočen fantastičen dan poln božanskega obilja!

Ustvari si čaroben dan! Ustvari si čarobno življenje! Uživaj mi! Na polne!

POLNO BODI, KDO SI!!!

Knjige so me čisto posrkale! Neverjetno! Zgodbe se vrstijo in navdušena sem! Brala sem tako smešno o psu, ki je čisto poseben in vedno kaj ušpiči. Tako je smešno, da sem se morala smejati na glas. Pa nepričakovano! Popolnoma!

Moja mačka pa se samo dremavo pomika za mano po hiši. Po kom ima to? Sledi mi. Če sem v spalnici, je ona tam. Ne takoj. Pride z zamikom. Če kuham, leži na kavču v kuhinji. Če grem ven, to pa sliši takoj in ni zamika, priteče z vso hitrostjo. Tega pa res noče zamuditi. Drugače še gre v kopalnico z mano, ko si pripravljam kopel. Bliss pa vedno preseneti, ko kaj delam zunaj in pozabim, da je kje okoli. Potem pa kar naenkrat nepričakovano zašumi. Vedno me tako prestraši. To dela tudi mojim, ki pridejo na obisk. Gledajo rože in jih občudujejo, potem pa kar naenkrat, Bliss iz njih. Še vedno jim je srce začelo hitreje utripati. Pride čisto po tiho, kot bi se vlekla po trebuhu (mislim, da je hodila na posebno usposabljanje za elitno vohunko ali kaj) in se potem pojavi ob najbolj nepričakovanih časih! Vsak še uspe samo reči, mačka! Ali Bliss! Kako si me prestrašila! Potem pa se vsi nasmejimo.

No prinesla pa mi je tudi kuščarja čez balkonska vrata. Naredila sem si zaveso proti mrčesu, predvsem proti komarjem. Tako je bila vesela, da je lahko neomejeno hodila ven in noter. Ležala je celo na sredini, ker se ni mogla odločiti, kaj bi. Potem pa je kar naenkrat sredi sobe spustila plen, ki še je bil zelo živahen! Ne na začetku, ker je bil trd od strahu! Potem pa ga je malo s tačko spodbudila, da se je premikal! 'Kaj si to privlekla! Ven!' Saj se nisem zares drla! (Nič nisem rekla. Samo bila sem osupla.) Pokrila sem ga s kozarcem za vlaganje. (Ni mi niti jasno, kako sem se tako trezno odzvala. Kuščar je bil!!! No, ni pa bil prvi, ki ga je prinesla noter.) Bliss pa ni bilo jasno, kako je še prej bil tam, zdaj pa ne more do njega. Kot bi ga gledala v akvariju. No, bolj v terariju… Šla sem po smetišnico in metlico. (Vmes ga je čuvala Bliss, da ne bi kam ušel. Imela ga je na očeh, ko je bil v kozarcu. Čudno se ji je zdelo, da ga ne more doseči s tačko. Hodila je okoli njega in vohala. Kako sva usklajeni.) s hitrimi gibi sem ga pometla na smetišnico in ga samo vrgla. Upala sem, da daleč. Pa je padel dvajset centimetrov od praga med razpoke. Ampak dovolj daleč, da ga Bliss ni več našla.

Živali, sploh take nagajive, ob nepričakovanih trenutkih, ti res polepšajo dan! Če ne drugega mi je super, da vem, da je nekje v bližini.

Bodi samosvoja kot mačka danes!

Ljubeč ljubek srčkan harmoničen hvaležen jasen blažen bogat miren pester pisan barvit razkošen edinstven pristen celovit spontan vesel radosten dan poln božanskega obilja!

Sprejmi svoje darove in jih deli s svetom! To je tvoja misija! Polno živi to, kdo si!

 

KOMPAS SRCA

Rabim sploh izgovor, da grem v knjižnico?! V moje življenje je prišla oseba, ki rada bere tako kot jaz. (Samo verjetno imam jaz več časa (ali manj motenj), da se čisto potopim v knjige. Goltam jih. Zares! Ali diham, kot zrak! Na polne! S polnimi pljuči!) Brala sem Kvocient poljubov od Helen-e H. (Zdaj se res ne spomnim na pamet, kako se pisateljica piše. Res ne. Žal. Ampak zlahka najdeš, če te pritegne. Vse se da, če želiš!) in seveda mi je povedala, da sem komaj prebrala prvi del izmed treh. Doma imam še tretjega! Ampak ne bom se igrala z usodo in najprej prebrala zadnjega! Niti slučajno! Knjigo bom samo pomaknila nižje na kupčku, da še vmes skočim po slasten zalogajček. Že prva knjiga je bila tako čutna in polna sočnih opisov, da komaj čakam, kaj bo v nadaljevanju! Prebrala sem jo na mah. Ljubezen se občuti fantastično in ravno to je opisano v knjigi. Če nisi ljubljena, taka kot si, to ni ljubezen! Seveda knjigo priporočam! (Upam, da je to čisto jasno! Tudi brez tega v oklepaju!)

Tako imam sokrivko! Ne samo, da se sama ne morem upreti knjigam, še napeljujejo me na mojo odvisnost! (Ki pa je čisto zdrava. Samo da povem. Mimogrede. No, mogoče kakšen dan več posoda ostane v pomivalnem stroju, ampak to ni tragično. Bolj bi bilo, če bi zamudila dnevno branje pred spanjem! Kar si sploh več ne predstavljam!) Saj ne rečem, da je kriva, da me mami še na več knjig! Ne! NE! Prav hvaležna sem ji! Priporočala mi je že toliko dobrih knjig, da jo imam za mojo osebno elitno priporočevalko knjig – kot bi imela osebno knjižničarko. Pozna me in moj okus po zgodbah, ki niso puhle, ampak so vseeno lepi konci. (Vsaj v večini. Devetindevetdeset odstotkov. (Ostali en odstotek ne priporočam naprej in odvrnem vse od branja. Zavzeto.) Kar je izjemno. rada imam srečne konce. Vem, da so resnični, tudi v mojem življenju. To je normalen naraven potek dogodkov v življenju vsakega – tudi, če še zdaj ne izgleda tako. Pravljice imajo v sebi modrost. Dobro vedno zmaga. To je tudi res. Resnica vedno zmaga. Skrita je v pravljicah. Čarovnica lahko poskuša, ampak nikoli ji zares ne uspe. Nikoli.)

Počutim se srečno, da lahko svoje veselje nad knjigami delim in da sem še zraven spodbujana pri tem! Hvala moji soudeleženki! Obožujem to!

Danes pa si ti ustvari svojo pravljico. Za tvoje življenje gre. Ti veš, kaj naj naprej!

Ljubeč bogat ljubek srčkan miren pisan vesel bleščeč harmoničen hvaležen blažen bogat zabaven miren pravljičen čaroben izjemen dan poln božanskega obilja!

Ljubi svoje življenje! Ljubi sebe dovolj, da si ustvariš pravljico po svojih merilih! Bodi pristna! (Ne da navdušiš druge! Ampak da zares uživaš v svojem življenju!)

NAJBOLJ SI ŽELI - TEBE!!!

Življenje je čudovito!

Kaj bi se zgodilo, če bi se malo sprostila in uživala!? Kaj bi se zgodilo, če bi malo več ali celo veliko (predrzno bolj) uživala?!

Moje življenje bi bilo neštetokrat lepše in bolj polno. Zabavno. Imela bi še ga bolj rada. Čutila bi, da živim pristno.

Danes sem dobila namig (Rebecca Campbel – karte), da naj se sprostim. Karkoli je zame, me bo našlo!

Si upam zaupati, da je res tako?! Pa seveda je! Še vedno me je našlo!

Ne rabim se raztrgati in biti na sto mestih naenkrat, oprezna, kje se skriva zaklad srca zame! Še vedno me je intuicija vodila prav. (Tako kot točno takrat, kot sem našla popolno obleko preko spleta, ki je tako božansko plapolala za knjižničarko, po naključnem (Čisto ni bilo naključje! Tako je moralo biti! Usoda!) namigu prijateljice, naj malo pogledam v njeno najljubšo trgovino…)

Če me intuicija vodi pri tako majhnih, banalnih stvareh, ki mi zaveselijo dušo, mi še neštetokrat bolj pomaga – me usmerja, vodi ob življenjsko pomembnih zadevah. (Ne trdim, da sem glasu, ki mi je rekel v trgovini, naj pogledam še kozarce in naša svoje popolne kelihe roza barve, sledila v pomembni življenjski odločitvi. Ampak vseeno mi je prineslo veselje. Še zdaj mi, ko ravno pijem vodo z limono iz njega. (No, ni bil samo en kozarec, kelih, če povem po resnici. Bila jih je cela družina, za celo družino. Popolno!))

No, res zaupam, da karkoli je zame, me bo našlo. Tudi, če ne bom takoj poslušala glasu in bom trmasta, bo nekako našlo pot do mene. Postalo bo tako očitno, da ne bom mogla več gledati stran. Tako kot ne morem izbrisati nekaj, kar sem že videla. Pa saj sem pripravljena na spremembo. Zaupam, da je na boljše! Pripravljena pa sem tudi izpustiti vse staro, kar mi ne odgovarja. (Tu mislim vso zagrenjenost, žalost in vse ostale tegobe, ki me želijo tiščati navzdol, da in se ne razkrijem v vsej svoji lepoti. Dovolj je bilo skrivanja. Naj luč sveti.)

Pristno življenje je najbolj izpopolnjujoča oblika izražanja svoje duše. Danes je dan za sprostitev in lahkotnost. Vse, kar je zame, me bo našlo. Prepričana sem v to!

Ljubeč ljubek miren pristen sočen edinstven lahkoten sproščen harmoničen blažen žlahten tekoč žameten bogat razkošen šarmanten vesel edinstven spontan celovit dan poln božanskega obilja.

Uživaj mi! Sprosti se! Vse, kar si želiš, si želi tebe – še bolj! (Ne vem, kje sem že slišala ta stavek, ampak je čista resnica.)

UMIRJENO ŽIVLJENJE 1

Rada imam umirjen način življenja! Brez drame. Danes sem imela toliko opravkov, da ne vem, kje se me glava drži.

Če pa res povem po pravici, je bilo vse nekako povezano s telefonom. Najprej sva klepetali s prijateljico. To je vedno tako pristno in zabavno! (No. Ne vedno. Pogovarjava se tudi o globokih zadevah, ko je tako razpoloženje.) Vse sva si razložili! Navdušila me je za nakup na internetni strani. Taki. Z oblačili. In razpodijo. Same take, mamljive stvari. Skombinirane. Združene skupaj! (Moralo bi biti prepovedano!)

Tako smo že pri drugi stvari, ki sem jo urejala po telefonu. Seveda sem se navdušila nad obleko! Takoj! Bilo pa je neverjetno naključje, da sem bila en dan prej v knjižnici. Med iskanjem knjig je knjižničarki ravno ta – enaka – obleka plapolala med policami. Izgledala je kot vila. Na koncu jezika sem imela, da bi jo vprašala, kje jo je kupila, pa sva se potem zapletli z rezervacijami in knjigo s skladišča. Potem pa danes – bum – točno tak model obleke na prijateljičini najljubši nakupovalni internetni strani! Mislim, da ne verjamem več v naključja! (Sploh pa ne po marmeladi, saj sem kar okušala, kako smo doma kuhali marmelado s slivovimi olupki. Prva žlica ni šla na kruh, ampak takoj v usta! Potem pa me povabijo na obiranje sliv! Tako sem jih imela v ogromni količini! Zdaj pa imam marmelade, kar se moje srce veseli. In sladkosnedka v meni tudi… Slivova marmelada je bila definitivno usojena! Prepričana sem v to!)

Med vso to sago s sanjsko obleko, ki kar plapola v vetrcu in je božanska, sem dobila obvestilo iz knjižnice. Prispelo je rezervirano gradivo. Neverjetno! Če sem rezervirala en dan prej! Se je gospa odpovedala knjigi! Juhu! Spet izgovor za divje tipkanje po telefonu! Rezervirala si še bom nekaj knjig, da ne hodim samo po eno.

Seveda ni šlo tako gladko. Kaj pa sem mislila?! Pozabila sem geslo! Nastavila sem si ga v drugem poskusu. Vsak tak opravek bi mi moral vzeti maksimalno pet minut. (No. Ne pretiravajmo. Deset. Največ!!!) Čas pa je letel skozi peščeno uro, kot bi ji nekdo povečal ozki del v širjave brez meja. V odprtino veliko kot največje jezero! Ali vulkanski krater! Puh! Pa je šlo spet pol ure! Ali celo več! Kdo bi vedel! Že davno sem izgubila nadzor!

Sledi svojemu srcu! Se nadaljuje...

SPROŠČANJE V LEPOTE ŽIVLJENJA

Sproščanje pomaga. Zame je sproščanje branje knjige. Ima tako smešne prizore, da ne morem verjeti, da so resnični. Ali da se jih kdo spomni ustvariti. Nastala je vsa zmešnjava v odnosih in me prav zanima, kako se bo to razpletlo. Sedaj sem nekje na polovici.

Knjige so zabavne. Je pa potrebno, da vnesem vmes malo sočnosti. Plesa. Gibanja.

Z mačko Bliss sva se tako uskladili, da niti mijavkati več ne rabi. Samo pogleda me, ko je skledica na pol prazna. (V resnici še ima na tri četrt polno in ji že nasipam.) Zjutraj imava usklajen urnik, da jo spustim noter ali ven. Popoldne imava siesto z branjem, ko se pride malo božati in cartati. Zvečer pa postane nemirna, ko bi rada šla ven. Kdaj se mi zdi, da bi prav rada, da bi zamijavkala. To si želim! Takoj! Želim VEN, sem rekla! In bi zraven glasno mijavkala, dokler ji ne bi ugodila.

Zanima me, kako sem se jaz prilagodila družinskemu življenju, ko sem bila majhna, da sem bila čim manj v napoto. Tudi jaz nisem 'mijavkala', ampak sem našla pot, da sem bila zadovoljna in sem dobila to, kar sem si želela. Lahko sem raziskovala naravo in hodila na dolge sprehode. Ali sedela v sobi in slikala. Pisala dnevnik. Igrala odbojko z otroci – vsak večer ali si pekla koruzo z njimi. Zanima me, ali sem s tem, ko nisem tečnarila, prikrajšala sebe. Postala sem nekako samozadostna in neopazna, brez problematična, in še mi je zdaj kdaj ljubše, da nisem videna. Ni mi pa to koristilo. Zdaj pa bi rada bila slišana in videna. Rada bi bila sprejeta kot to, kdo sem. Seveda se na novo odkrivam in odstranjujem to, kdo nisem. Vseeno pa bi rada bila čisto sprejeta. To si lahko podarim samo jaz sama. Jaz sem lahko ljubeča, sočutna mati sama sebi, ki pa ji ni vseeno za moje potrebe. Sama sebi sem lahko vse, kar si želim, da bi dobila. Sama do sebe sem lahko materinska. To bi se občutilo dobro. To bi se občutilo pomirjujoče. Samo sebe lahko upoštevam in slišim. Ne rabim odobravanja! Nikogar.

(Tu ne gre za obtoževanje, kaj nisem dobila od mame, ker je ona dobila še veliko veliko manj od mene. Saj ni mogla vedeti. Dala mi je neštetokrat več, kot je sama kdaj koli dobila.) Želim si samo dati občutek, da sem dobra taka kot sem. To mi moja mama tudi zdaj pove in res tako misli.

Počasi odraščam in ponosna sem na to. Tudi tako, da si dovolim biti videna in slišana, ter da si podarim vse, kar si želim prejeti.

Ljubek srčkan ljubeč navihan jasen blažen harmoničen bogat zabaven vesel živahen radosten pester pisan miren žlahten strasten edinstven fantastičen veličasten razkošen dan poln božanskega obilja.

Sledi svojemu srcu! Izjemna si! Mogoče ti kateri stari vzorci več ne služijo, zato jih samo opusti.

LEPOTA PRISTNOSTI

Skoncentriran dopust sem imela! (Še ga imam, no!) Vsega sem se naužila! Potovala sem z vlakom, ki je bilo čudovito. Brala sem knjigo, pisala sem dnevnik. Sedela sem pri morju. Imela sem super zabavno družbo. Veliko sem plavala. Sprehajala sem se po peščeni plaži. Hodili smo na kavice in limonade. Dobro smo jedli. Nastavljala sem se soncu, da me je malo pregrelo. Odkrivali smo nove prostorčke. Nabirala sem školjke po plaži. Namakala sem si noge, ko sem brala. Razpravljal sem o knjigah, ki so mi bile pri srcu. Bilo je goreče in zanimivo. Iskreno sem uživala v poslušanju valov, pihanju vetrca, občutenje vode na koži in sonca. Igrali smo se družabne igre. Veliko smo se pogovarjali in se spoznavali. Lepo sem se oblačila. Malo sem brckala po knjigah. Šla sem tudi po nakupih. Kupila sem darilo. Naspala sem se. Spoznavala sem še globje svojo dušo. Bili smo na promenadi v glavnem dogajanju. Poslušala sem glasbo v živo. Malo sem plesala in si pela. Meditirala sem ob morju. Nasmejala sem se iz vsega srca. Še celo zadremala sem malo ob ritmičnem valovanju morja. Doživeli smo nevihto, ko smo morali na hitro pobegniti, saj se je vreme v trenutku spremenilo. Pila sem zelo dober brezalkoholni koktajl. Malo smo se špricali. Sedela sem na kavi čisto ob morju. Opazovali smo ladjice v pristanišču. Uživali smo ob dobri glasbi. Spoznal sem veliko novega.

Res sem srkala veliko dobrega in vse, kar mi ima življenje za ponuditi. Bilo mi je izjemno všeč. še bolj bi rada uživala v vseh teh lepotah. Mati Zemlja je čudovita in čutim izjemno povezanost. Še zdaj jo čutim v podplatih. Ta dopust mi je res bil dragocen. Neprecenljiv. Za vedno je je v mojem srcu kot največji zaklad.

Rada imam svoje življenje. Rada imam sebe.

Ljubek ljubeč iskren pester pisan poln zabaven navihan celovit bogat blažen optimističen vesel svež lahkoten lagoden spontan edinstven dan poln božanskega obilja.

Sprejmi se v vseh pogledih. Uživaj vse lepote, ki jih ima življenje zate. Darilo so. Ti pa si darilo svetu. Izjemna si. Saj veš! Res si izjemna!

LEPOTA DRUŽENJA IN DRAGOCENIH TRENUTKOV!

Kako je lepo, ko se imamo fajn! Uživam na polno! Rada imam svoje življenje. (Tudi, če dežuje. In danes zelo močno dežuje. Pa ne samo to – tudi bliska in grmi. Ravno je zagrmelo, torej še oblaki potrjujejo, da govorim (no, pišem) resnico.)

Življenje v integriteti je dragoceno! Neprecenljivo. Tako kot jabolko ne more biti hruška, ne glede ali je zunaj nevihta ali jo veter ziba, da jo že skoraj želi iztrgati, vedno je jabolko. To kar ima v sebi, to je.

Tako smo mi to, kdo smo. Ne glede, kaj si ljudje mislijo, počnejo ali nas želijo usmerjati v manipulacijo s skrivnimi načrti, mi smo lahko – vedno – samo to kdo smo. Če imamo v sebi svetlobo, svetimo. Če sledimo svojemu srcu, sledimo srcu vedno, ne samo takrat, ko nam je to bolj všeč in pri roki. (Ali ko smo samo mi vpleteni v izkušnjo.)

Ni to izgovorov.

Rada imam svoje življenje, predvsem (ali še bolj), ko sledim svojemu srcu. (Ne glede na vreme (ali okoliščine), tudi če je nevihta in res močno grmi.)

Lahko sem bolj to, kdo sem, da si priznam resnico, kdo sem. Ne rabim igrati različne igre ob vseh, saj nisem kameleon. (Če mi bi bilo namenjeno spreminjanje osebnosti ali maskiranje, bi bila kameleon v mavrici, pa res nisem.) Torej je dovolj- mora biti – da sem to, kdo sem. ne rabim biti popolna. Dam to, kar imam. In to je dovolj. Jaz sem dovolj. Zagotovo.

Polno življenje je moja močna stran. Moja strast. Uživam v vseh pogledih. Radostno in pestro. Srkam lepote življenja in sem v vseh pogledih radost. Bolj sem pristna, bolj polno življenje imam.

Uživaj mi ti tudi! (Tudi v sebi! Predvsem v tem, da si to, kdo si.)

Ljubek ljubeč radosten lahkoten vesel miren ustvarjalen jasen živahen kreativen celovit živahen harmoničen hvaležen celovit bogat iskren pristen razkošen dan poln božanskega obilja!

Zacveti, čudovita si!

BLAŽENOST TRENUTKA!

Rada bi bolj občutila lepoto notranjosti. Rada bi srkala lepote tudi vsega, kar mi ima svet ponuditi.

Vleklo me je k morju in uresničila sem si željo. Počutim se fantastično. Morski zrak! Vetrc v laseh. Nežno valovanje. Komaj čakam, da vse posrkam vase.

Želim si polno živeti z vsem srcem. Želim občutiti lepoto. Želim uživati v slastnosti življenja. Rada se imam. Rada imam svoje življenje.

Danes dajem namero, da se zabavam.

Sprejemam vse dobro. Ne samo to, popolnoma ga srkam. Vse lepote narave. Želim živeti polno. Pa kaj mi preprečuje?! Česa me je strah!?! Ni me treba biti strah! Ni mi treba biti v strahu! Kaj se lahko zgodi?! Samo, da sem še bolj srečna! To pa moje srce ja lahko prenese. Če vzdržujem visoko vibracijo v sedanjem trenutku, se bo to nadaljevalo v prihodnost. Nič ne more spremeniti tega. nič! Edino jaz sama.

Rada bi sprejela več odgovornosti za svojo vibracijo. Pa saj lahko! zadnje čase sem že hodila na sprehode kot samo ponovitve gibalnih vaj, brez da bi res opazila naravo. Ustavila sem se le ob čudoviti lipi, ki je že tako stara, da ima s krošnje polno suhih debelih vej. Tam sem roke položila nanjo. Veličastna je in mogočna! Vedno jo občudujem. Kaj vse je že doživela! Njena skorja je hrapava, a notranjost živa.

Zdaj pa je čas, da občutim slastnost življenja. Rada se imam. Več sladkosti kot sprejmem, bolj se še imam rada!

Sprejemam lepoto tega trenutka in vsega, kdo sem. Nič ne bom več besednjačila, čas je, da udejanjam svojo pristnost in še bolj uživam v sladkosti življenja. Čas je, da sem to, kdo sem. Iskreno. Čarobno. Božansko. Celovito bitje.

Polna sem veselja, saj vem, da je pred mano sprememba na boljše.

Ljubek ljubeč iskren čaroben pristen lahkoten živahen romantičen razvajalni razkošen igriv miren blažen bogat kreativen harmoničen hvaležen dan poln božanskega obilja.

Sledi svojemu srcu!

UŽITEK OBSTOJA!

Rada bi bolj uživala! V vseh pogledih.

Rada bi se imela bolj rada, da bi lahko sprejemala vse to dobro. Življenje je čarobno. Zdaj. Iskreno povedano, rada bi še bolj odprla srce, da bi lahko sprejela še več čarobnosti. Čas je, da sem to, kdo sem. Ne rabim dovoljenja od nikogar, da sem jaz to kdo sem. Čeprav sem dolgo čakala, da bo prišlo. Dovoljenje. Od kogarkoli. Pa nič. Čakala sem na se. Zdaj pa ne več! Tudi to je dobro! To je moja največja rast.

Ne samo, da sem čakala na dovoljenje, še celo čakala sem, da me bodo imeli radi, če bom le dovolj pridna. Da me bodo razumeli ali me vsaj poskušali razumeti. Življenje je čarobnost. Življenje je lepota. Življenje je radost. Zdaj je čas, da to praznujem pusti dovoljenja. Pusti razočaranja. Pusti pridnost. Čas je za novo dobo – pristnost. To pa ni tečaj ali urjenje, ali šole za to ali usposabljanja. Vsak ima svojo naravo v sebi. Vsak ima to povezanost s svojim srcem. Samo slišati ali vzpostaviti jo moramo. To je tako kot klicanje po telefonu, lahko zvoni, lahko pa tudi dvignemo in celo slišimo, kaj ima naše srce za povedati! To še je le izkušnja!

Mislim, da je dovolj čakanja na priznanja ali zapravljanja časa za dokazovanje. Čas je, da sledim svojemu srcu. Vse ostalo so izgovori. Kar tako, pač, da nekaj kvasimo, v resnici pa nič ne naredimo. Čas je, da se malo bolj osredotočim. Čas je, da res se neham izgovarjati na karkoli. Čas je, da začnem živeti. Danes pa zares živim na polno. Uživam na polno. Sem, to kdo sem na polno!

Ustvari si čudovito življenje!

Ljubek pristen harmoničen hvaležen kreativen iskren jasen blažen bogat zabaven iskren jasen živahen razkošen razigran lep dan poln božanskega obilja!

Sprejmi se in se imej rada!