Praznovanje pristnosti

Si kaj samosvoja?

Kako ti teče kaj življenje? Po kapljicah ali obilno kot ploha? Ali celo kot mogočna reka ali tok morja?

Vse si ustvarjamo sami. Kaj si želiš ustvarjati?

Osredotoči se na želeno! Praznuj svoje življenje! Praznuj, kdo si! Saj veš, da si čudovita in čarobna! Zdaj pa samo vzpostavi stik s sabo.

Kako lahko spet nazaj povežeš v sebi delčke sreče, veselja, radosti in smeha?

Kaj ti je zares pomembno?

Kaj boš izbirala?

Lahko danes izbiraš malo več ljubezni?

Pomembno je, da slediš svojemu srcu, ker samo ti se zares poznaš do vsake pikice. Hkrati pa smo vsi v nastajanju, tako da se šele sproti spoznavamo. Veliko je bilo naučenega ali prenesenega od drugih, zato je potrebno tudi veliko odstraniti, kar pa ni naše. Pa smo mogoče mislili, da je!

Poznaj se! To je tvoja moč!

Kako si lahko danes bliže sebi in svoji resnici?

Ljubek srečen igriv lahkoten radosten vesel pristen živahne jasen kreativen optimističen dan!

Življenje je fantastično! Samo sprejmi vso lepoto in ljubezen zate! Odpri srce!

Prazničnost obstoja!

 Si že kaj praznično razpoložena? Ali si še kaj praznično razpoložena?

Kakšno vzdušje ustvarjaš v svojem svetu?

Praznuješ to, kdo si?

Vsak dan je dan za slavje! Vsaka malenkost je vzrok prazničnosti!

Kaj se zavedaš, kako je življenje radodarno z lepotami in čarobnostjo?

Pogledam nežno sonce, spet je prišla vrana na najvišjo in najtanjšo vejico breze. Krakala je tako močno, da se je verjetno držala z vsakim krempljem posebej,  da ni izgubila ravnotežja. Vprašala sem jo, kaj mi želi povedati, pa je bil odgovor močan jasen prediren: »Kra, kra, kra, kra, kra, kra!«

Saj mi bo sporočilo razodeto! Na nekaj me je prišla opozoriti: »Osredotoči se! Dobro je v tebi in okoli tebe! Čas je! Sij! Stopi naprej, če tudi sama!«

Včeraj pa sem videla ob cesti kokoš, ki je nepremično imela glavo v velikem zelenem grmu! Ves čas se ni premaknila niti za milimeter! Mogoče je mislila, da se je dobro skrila. Kaj je videla?

Kje se jaz skrivam? Tiščim glavo v pesek, da se mi ni treba pomakniti naprej?

Če še vedno krivim kogarkoli za svojo preteklost, sedanjost ali prihodnost, sem v vlogi žrtve. Ni več sodnika. Vse je bilo razpleteno zame. Vse sem izbrala, da lahko zdaj živim bolj pristno in polno! Vse!

Se še kje počutiš kot žrtev? Predaj to bogu, predaj ljubezni! Sama pa svobodno živi naprej s pridobljeno modrostjo!

Ljubek srečen srčkan pristen nagajiv lahkoten jasen svoboden dan!

Uživaj v svobodi ustvarjanja novega dne in nove Zemlje! Ti si center svojega vesolja! Zdaj! Obrni svoj svet v srčno smer!

Živeti! Zares živeti!!! Zdaj!

 Zdaj pa je življenje dobilo drugačno perspektivo! Ne samo, da je dobro, da živim po svoje, to je moja dolžnost!

Če ne bi bilo, dobro, da živim kot želim, bi se reinkarnirala kot moja mama in bi živela kot ona! Pa se nisem rodila kot ona ali kot kdorkoli drug! Hvala bogu! Saj sem rada jaz! Samo izgleda, da me moti, da imajo drugi probleme s tem! Pa naj jih imajo! Bodo že preboleli! Naj zato še bolj pristno živijo po svoje, mene pa naj pustijo pri miru!

Zdaj pa je čas, da si jaz dam svobodo! Moja narava je – kot je! Želi se udejanjati v meni, me glede ali je drugim všeč ali ne! Ne glede ali jaz želim pritajiti svojo naravo, da bi bila sprejeta, je ta močnejša! Zatajevanje postaja tako boleče, da moram izpustit svojo pristno naravo na svobodo, kot zrak kar izpihne iz balona, če ga spustim.

Čas je prišel predaje, prepustitve svoji pravi naravi! Ne morem več zadrževati svojega poslanstva duše v sebi, ker me bo drugače razneslo! Poknila bom kot prenapihnjen balon! Želim pisati pesmi danes! Želim plesati skozi dan! Hkrati pa zaupam, da je moje največje hrepenenje moje poslanstvo in ko ga živim, sam varna in zame je vedno poskrbljeno!

Danes se odobravam in živim v skladu s svojo naravo!

Kako lahko danes uporabiš moč svoje pristne narave za sijaj vsega v sebi?

Cveti! Zdaj je tvoj čas obrodite preteklega ukoreninjanja!

Ljubek cvetoč sijoč srčkan dan!

Zaupaj si! Zaupaj svoji naravi!