VSE JE VEČ KOT ČUDOVITO! IZJEMNO!

Zanimivo je v življenju. Tudi, kot pride nevihta in zunaj močno dežuje, je življenje lahko navznoter tako umirjeno. Prav sladko. Prav polno sproščenosti.

Zanima me, če vedno prispevam s svojim mirom? Velikokrat sem v svojem budnem stanju polna strahov glede prihodnosti ali pa začnem dvomiti o sebi, da mogoče pa nisem dovolj dobra. Kako si želim, da bi te nevihte strahu lahko tako mirno pregnala. Pa saj jih lahko!

Čas je, da se bolj zavedam, kar ustvarjam skozi dan. Danes ustvarjam lepoto. Danes ustvarjam mir. Tako naj tudi ostane.

Želim si bolj zavestno odločanje. Želim biti svobodna, kajti to pomeni, da imam izbiro – vedno. Mogoče ne vidim – še – ampak pokažejo se tudi druge poti, slej kot prej. Želim bolj zaupati. Želim bolj zaupati v svoje dobro in dobro za vse.

Vse je dobro.

Vse je dobro.

In čisto vse je dobro.

(Preprosto bogastvo – Sarah B.)

In vse bo dobro.

Vse bo dobro.

In čisto čisto vse bo dobro.

Kaj pa sploh vem, kaj bo prinesla prihodnost? Kaj pa če skrbim po nepotrebnem? (Še vedno se je izkazalo, da skrbim po nepotrebnem! Ali pa je kazal orkan, potem pa je bila v resnici rahla sapica. Še vedno je moja domišljija (da ne bo prelaganja odgovornosti – še vedno sem to jaz) iz muhe naredila slona… Vedno!)

Vse je dobro. In tako bo tudi ostalo. (Še naprej! Samo zato, ker zdaj to izbiram!)

Ljubek pristen lahkoten srčkan harmoničen bogat zabaven vesel celovit zavesten radosten ljubeč pisan ustvarjalen blažen miren božanski razkošen dan poln božanskega obilja!

Vredna si dobrega! Ti si dobra! zdaj pa si oblikuj življenje po svoje. Zaupaj vase! Vse je dobro in tako bo tudi ostalo! Kaj ostalo! Še milijon krat boljše bo!

ČAROBNOST ŽIVLJENJA

Pa kaj ni življenje fantastično!? Če se ne morem (ali ne želim) sprostiti v radost obstoja, mi da še milijon drugih možnosti, da se pa lahko. Vse je samo vaja dihanja. (Ali onezaveščanja z dremežem. Tako se vso moje telo sprosti v trenutku.) Vdihnem. Izdihnem vso trdost, napetost, nemir. Čisto lahko je.

Bolj kot sem sproščena, bolj lahko prejemam vse dobro, kar ima zame Vesolje. Seveda imam rada darila – srčna darila, že samo zato se želim sprostiti.

Sproščam se v ta trenutek.

Če pogledam okoli sebe ali tudi vase, mi je zdaj prav dobro. Udobno. Čisto nič mi ne manjka. Ne grize me lev za hlačnico ali grabi za nogo. Imam dovolj zraka za vsak vdih. Toplo mi je. Pijem limonado in prej sem se dobro najedla. Frizuro imam lepo in oblečena sem v udobna oblačila. Celo smehljam se. imam čudovit pogled na zeleno naravo. Mir imam. Ne potiskajo me v gneči ljudi ali se derejo eden preko drugega. Ptički pojejo. (Niti ne. So že šli spat. No, vseeno imam rada zvok tišine.)

Če tako pogledam, je zdaj minilo že nekaj trenutkov, sekund, mogoče že kakšna minuta, pa še mi je vedno dobro. Če tako pogledam, je v mojem svetu vse dobro. (Wayne Dyer je rekel afirmacijo, da je v njegovem svetu vse dobro.) Res je vse dobro v mojem svetu. Zdaj. Pa zdaj. Pa zdaj tudi. Če pa je res! Res je dobro!

Vse drama, ki jo želim vleči v ta trenutek je iz preteklosti ali jo ustvarjam z domišljijo v prihodnosti. Torej nič od tega ni res. Ni več res ali še ni res.

Si želim poustvarjati drame preteklost ali želim ustvarjati drame v prihodnosti?!?

Ne!

NE!!!

Všeč mi je prelivanje enega dobrega trenutka v drugega. Naj kar traja… Zdaj. In zdaj. Pa zdaj! (Pa še zdaj!) In zdaj!

Ljubek harmoničen razkošen sladek jasen blažen ljubeč navdihujoč izpolnjen šarmanten hvaležen miren bogat sočen dan poln božanskega obilja!

 Razcveti se! Čas je prišel, da se prebudimo kot Trnuljčice. Ni več treba čakati princa. Lahko že zdaj polno živimo svoje življenje in sledimo svojemu srcu! Zdaj je vse dobro. Pa zdaj! In zdaj! Srečno do konca svojih dni! Tako enostavno je!

LEPO ŽIVLJENJE

Življenje je polno presenečenj. Pa zares uživam v njih?! Malo že, če me ne butnejo polno v obraz in me požrejo s svojim efektom nepričakovanega.

Rada imam umirjeno življenje. Imam rada presenečenja. Taka. Nežna. Kalibri prileti mimo in srka med iz živo roza rože, ki jo imam v loncu. Ali pa izza oblakov se prikaže sonce. Ali pa dobim nekaj po čisto smešni ceni, čeprav bi moralo stati več. To sem prav zadovoljna. Presenetijo me z obiskom, ko obešam perilo.

Taka drobna presenečenja so mi všeč. Namig intuicije, ki se izkaže za briljantnega! Oblak v obliki angela, ki se spremeni v ptičje belo puhasto pero, ko ga želim slikati.

To imam rada. Taka nepričakovana srečanja s sabo ali drugimi so mi všeč.

Zdaj pa se toliko dogaja in mislim, da je čas, da se res kaj spremeni. Navzven. Nismo več ljudje rutine in čreda. Vse se bo prilagodilo toku ljubezni. Ampak!

Ampak vmes je ta čudnost. Nekako ni ne prej, ne še novo. Čudaškost. Nepričakovanost. Neki nemir, kaj bo. Nekako bi že rada, da odvijem darilo in vidim, kaj je – da presenečenje več ne visi v zraku. Tudi, če je malo čudaško, me pomiri, če vem, kaj je.

Kot pa je rekel Kryon, smo lahko hvaležni za to »čudno« obdobje vmes, ker pomeni, da bo luč in dobro zmagala. Saj vem! Dobro vedno zmaga! Saj v mojih knjigah! (Pa saj ni samo v mojih knjigah, tudi v resničnih življenjih je tako. Zdaj živimo srečno do konca svojih dni!) Ljubezen vedno zmaga! Če bi bila navijačica, bi skakala od veselja, kako zlahka dobivamo tekmo! Zmaga je naša.

Zdaj pa čutim, da je moj čas, da sprejmem to obdobje »vmes«, ne glede, kako je čudno in sem hvaležna za to. Pomeni jutranjo zarjo. Pomeni jasno vreme! Pomeni sonce! (Obožujem sonce!) Pomeni jasno nebo tudi ponoči, da se vidijo zvezde in luna! Božansko je!

Zdaj se prepuščam toplini toplega vetrca poletja in svežine. Pripravljeni smo!

Ljubek pristen harmoničen bogat zabaven jasen miren živahen pester pisan sočen ljubeč razkošen blažen iskren dan poln božanskega obilja!

»Čuj ti, vse bo vre(d)i!« (Za vse Neštajerke. Prevod. (Žal mi je, vse pa res ne moremo biti Štajerke!) no. Kot sem napisala. Prevod: »Hej ti, vse bo dobro.«) Čuj ti, vse že je vre(d)i! Čuj ti in čisto vse je že vre(d)i! Zaupaj v moč Ljubezni! Vse je dobro, saj veš! Fantastično! Izjemno!

DOBRO ŽIVLJENJE

Kaj pomeni zate dobro življenje?

Zame pomeni sonce zjutraj, ko se zbudim. Ležanje popoldne v viseči mreži in branje knjige. Božanje mačke Bliss. Pitje čaja, ki ga imam najraje ali limonade. Uživanje v gledanju oblakov. Sožitje z naravo. Občudovanje rož, ki so odprle cvete. Pisanje, da si razjasnim stvari pri sebi. Kopel z morsko soljo.

Sami taki bombončki. Cukerčki.

Morje.

Pač všeč mi je, da sem lahko to kdo sem. Sprašujem se, koliko centimetrov imam ometa ali fasade od prepričanj drugih, da se resnično prebijem do srčike tega, kdo sem in da zares uživam. Seveda so moja prepričanja, ki sem jih v dobri veri, da mi koristijo, prevzela nase. Zdaj me samo zanima, koliko jih zaznam, koliko se jih zavedam – koliko pa jih deluje avtomatsko in sploh ne vidim, da je samo vzorec, ki ga ponavljam. To je tako ko začnem gledati bele avte in jih potem vsepovsod vidim. Prej pa jih sploh nisem opazila. Želim si videti programiranje, ki deluje v ozadju, da ga lahko preoblikujem. Vsi imamo splošna programiranja in potem bolj specifična, ki so del naše družine.

Včeraj sem prebrala tako lepo misel v knjigi, da samo najdem svoje ljudi, svoje pleme, svoj krog, ki so enako tako »čudni« kot jaz. Lahko pa rečem – zanimivi kot jaz. To je to. Ne morem uspevati med komerkoli. Lahko pa uspevam med srčnimi dušami. Seveda sem prebrala knjigo Jojo Moyes do konca. One plus One. Zabavna. Še zdaj se smejem prizora iz njene prejšnje knjige o avatarju. Na glas. Najraje bi si avatarja nalepila na hladilnik, ker me spominja na ta izjemno smešen prizor.

Torej, kaj so res moja prepričanja in katera mi sploh služijo. Ta želim obdržati, vse ostalo pa je navlaka, ki komaj čaka, da jo spravim ven iz sistema in da res lahko zaživim svobodno.

Ljubek srčkan pristen lep sončen harmoničen bogat strasten sočen miren kreativen blažen optimističen okusen slasten ljubeč razkošen dan poln božanskega obilja.

Vredna si vsega dobrega. Odpri roke, srce, telo in se sprosti v sprejemanje dobrega! Vredna si dobrega! Zares si vredna dobrega! Čisto zares si vredna vsega dobrega!

BLAŽENOST

Življenje je prelepo, da bi ga kar tako živeli. V en dan! Treba ga je vsak dan sproti uživati. Če ne gre mimo. Če ne ne opazimo lepote, ki nam jo ponuja.

Jaz pa želim uživati.

Jaz pa želim opaziti lepoto.

Jaz želim, da se mi užitek in lepota tega sveta vtreta v mojo kožo in me prežameta do zadnje celice, do zadnjega delčka mojega telesa. Potem pa si želim, da to vse preseva vse do moje duše in še naprej – da se moja sreča dotakne vsega vesolja.

Tako enostavno je. Samo živim. Diham. Sem. To je čisto dovolj. Uživam v tem. Življenje je res čarobno. Izjemno.

Včeraj je bilo tako lepo modro nebo! Prava pravljica. Čutim, da bo danes tudi tako. Všeč mi je, ko sije sonce in se žarki dotikajo moje kože. Seveda se skrivam v senci, ko je res prevroče. Zjutraj pa rada berem na soncu, ko še ni premočno. Popoldan pa me čaka branje knjige v viseči mreži. Res imam lepo življenje in komaj začela sem ga prav uživati.

Včasih se mi zdi, da mi oblaki želijo zatemniti vse dobro v mojem življenju. Kot bi postalo nevidno za moje čute. Včasih sem i celo zdi, da se ti temni oblaki vlačijo za mano in nič kar naredim, jih ne more prav odgnati. Vse dokler jih ne pogledam, se soočim z njimi in jim ukažem, da pojdejo stran. Tu nimajo kaj početi! Ne spadajo sem! Jaz si želim živeti! Jaz si želim živeti srečno srčno življenje. Edino to pomaga, da jih ozavestim in potem spustim. Nastavim obraz soncu. Obračam se za njim kot sončnica ves dan sledi soncu po nebu. Vedno sem lahko v soncu. To je moja želja.

Ljubek bogat harmoničen lep sijoč sočen blažen miren jasen razkošen srčkan šarmanten zapeljiv strasten ljubeč poljubčkov poln dan, ki ga vseskozi prežema božansko obilje!

Vredna si dobrega življenja. Sprejmi ga, kot tvojega. Tudi dobro življenje si želi biti ob tebi. Vredna si dobrega življenja.

ODNESE NAPREJ!

Spreletelo me je, da sem nekako, kljub ozaveščenosti, še vedno igrala neke vloge, ki so se pričakovale od mene. Še vedno sem želela biti dobra hčerka. Napaka. Še vedno sem želela biti nekako všečna ljudem okoli sebe. Ne rabim več biti pridna punčka. Lahko sem samo jaz. Saj sem tako pridna po naravi. Ni pa mi treba več igrati deklice ali ženske s sto obrazi.

Bi danes to? Bi naslednji trenutek to?! Dobro. Ni problema. Potem pa se tako zavijem in zamotam, da še sama ne vem, kje se me drži glava.

Potem pa še je dilema, en bi to, drugi bi to!?! Pa saj nisem jaz tu, da bi osrečevala (reševala) druge! Pa naj se vsak sam pobere s svojega dreka! Drugo je, če me prosijo, da bi kaj resnično konkretno pomagala. V resnici pa mislim, da jim je tam kar udobno.

Čas je za pristnost! Spominjanje, kdo sem v resnici!

Že slišim glas v glavi. Mir. Umiri se. včasih ali celo boljše je, da vedno izrazim svojo jezo! Ne da se znašam nad kom, lahko to naredim na zdrav način! Ta jeza me odpihne naprej! Pa saj nisem jezna na druge! Najbolj sem jezna nase, ker sem se šla te bedne igre, brez pravila ali kjer so se pravila skozi spreminjala! Bedarija!!!

No! Sem pa pridobila tudi veliko zavedanja! Pravo razodetje! Svoboda!

Svobodna sem, da sem to, kdo sem. Kakšno olajšanje!

Jaz sem jaz! In to je dovolj! Kakšno olajšanje!

Svobodna sem! Kakšno olajšanje!

Uživaj mi danes!

Uživaj mi danes v svobodi!

Ljubek pristen srčkan bogat ljubeč jasen iskren harmoničen blažen živahen ustvarjalen miren optimističen svoboden svetel razkošen sočen pustolovski dan poln božanskega obilja!

Danes bodi svobodna in bodi ti! Dovoli si biti vse, kdo si! Dovolj si! Lepa si! Izjemna si!

BLAŽENOST

Življenje je blaženost. Vsak trenutek. Če le dopustimo lepotam sveta, da se nas dotaknejo. Če le pustimo, da nas vetrc, topel nežen vetrc, poboža po koži. Rahlo me hladi v senci drevesa. Prav lepo mi je.

Uživam take trenutke miru. Srkam jih. Žela sem napisati, da so redki. Seveda so, če skozi nekaj delam ali moram nekaj narediti, da jih ne opazim. Zdaj pa ni treba, da je tako. Lahko sem samo pristna in srečna. Lahko samo sem. Lahko se prepustim lepotam narave. Rav no je metul preletel moj ekran. Pa če to ni čudovito življenje. Božansko.

Prej sem brala knjigo v senci. Poletna vročina je tako super, ko sem lahko bosa zunaj in čutim mehkost trave. Moje noge so potopljene v njo in me hladi.

Zdaj berem knjigo Jojo Moyes Me before you in me spominja na film, ki sem ga gledala pred časom. Zanimiva je strani kar letijo naprej.

Zanima me, če imam tudi jaz sindrom trpečega odnosa – partnerskega. Kako sem si jaz uboga, ko pa drugi nima posluha zame in me ne razume. Le od kje sem to dobila!?! Ha! Ha! Ha!

Ali pa mogoče poustvarjam odnos, da se zaljubim v moškega, ki me niti prav ne opazi? Torej kot nemogoča ljubezen.

Delam to nalašč?! Ha! Ha! Ha!

Si ne želim biti ljubljena? Resnično, takšna kot sem in biti v zvezi moškim, ki si tudi želi mene?

Življenje me je oblikovalo v to, kdo sem danes. Spet je preletel metulj prenosnik. Danes si želim drugačnih stvari, kot sem si jih kdaj. Zdaj si želim zaupanja, iskrenosti in radostne rasti – skupaj.

Vem pa, da sem se naučila nekaj. Ne želim biti v zvezi, kjer se drugi ne trudi in me v resnici noče. Ne vem, če bi danes tako dolgo vztrajala kot sem nekoč. Mogoče pa bi. Kdo bi vedel. Eno je teorija, drugo pa je praksa. Vsak ve zase.

Moje srce se odpira ljubezni. Vse ob pravem času. Zaupam v to!

Ljubek pristen srčkan srečen bogat miren iskren sočen sijoč harmoničen blažen ustvarjalen bleščeč razkošen ljubeč vesel jasen dan poln božanskega obilja!

Ti si vredna najboljšega. Vsega najboljšega.

Spomnim se, ko mi je sin rekel, da naj prinesem najboljši šampon, kar ga imajo. Šla pa sem v Lidla. Tako sva se smejala. Rad ga imam!

Zares si vredna najboljšega, tudi v partnerskem odnosu. Zaupam v to! Sledi svojemu srcu!