Zakaj bi še vedno
dvomila o svojem poslanstvu, da sem učiteljica. Samo zato, ker še nočem in se
upiram temu, da bi zares sijala. To pomeni, da bi se morala pokazati v svojih
pravih barvah in se malo potruditi, da bi se počutila res dobro.
Več kaj sem prebrala
nekje včeraj, mislim, da je bil Alan Cohen: »Ne izgubite svoje sreče, ko jo
učite druge.«
Res je to. Toliko želim
pridigati, kaj je pristno srčno dobro bogato izjemno življenje, da me zmoti
neposlušnost in sem potem zaradi tega nesrečna. 'Pa kako ne razumejo?! Pa kako
nočejo biti srečni?? Kaj jim tu ni jasno??? Pa tako lahko je!!!'
Bolj se želim
osredotočati nase, kajti to kričanje na druge me spravlja samo v slabo voljo,
ker ne poslušajo. Saj ni v resnici kričanje. Bolj bodo kričala moja dejanja.
Bolj bodo kričale moje okoliščine. Bolj bo kričal moj mir in ljubezen. Bolj bo
kričalo nepovedano. Samo živim svoje Sanje, da sem srečna. To je dovolj.
Samo sem to, kar sem. Tudi to je dovolj.
Tako zdaj uživam ob
pitju ledene kave in pisanju. To je dovolj. Uživam pa tudi, ko nosim nove
uhane, ki sem si jih naredila. Božansko dobri so. Slastni. Izgledajo božansko
dobro in izgledajo slastno, da ne bo pomote – niso dejansko za posneti, pojesti
ali kako drugače užitni.
Kako pa boš mi ti
danes uživala!?
Saj veš, da ko
uživaš, se počutiš živo.
Lep ljubek luškan
jasen iskren blažen bogat zabaven sočen strasten nagajiv igriv roza dan poln
božanskega obilja!
Sledi svojemu srcu! Izjemna
si! Fantastična si! Zdaj pa živi po svoje! Ustvarjaj si čarobne dni! Bodi
povezana z ljubeznijo, tako je vse zate!!!
Poglej mojo internet
stran za še več navdiha... https://matejakoser.com/
Ni komentarjev:
Objavite komentar