Najprej sem se
spomnila, pospravi svojo sobo in potem se lahko greš igrat. Ali pa da sledenje
svojemu srcu ni logično in zato ni zaželeno in zato ni prav in se to ne sme in
moraš delati tako, kot vsi drugi delajo vse drugo.
Najprej to.
Vseeno mi je, kar delajo
drugi. Če jih osrečuje, kar delajo, naj delajo. Mene trpljenje in zagrenjenost
več ne pritegneta. To ni moja pot. Niti igranje vloge žrtve.
Če
bi vedela, kako sem močna! Svojo moč lahko uporabim, da si ustvarjam
znova in znova stransko vlogo žrtve vsak dan znova – ali – ali da vso svojo
energij spremenim in ustvarim čarobno življenje, ki mi je res pri srcu.
Pustimo druge. Pusti
jih, naj… Karkoli.
Lahko sem srečna
kar tako, ker si želim biti.
Ne glede, kako moj notranji doberman laja in me želi ustrahovati, da to pa ni
prav ali da se to ne sme – ga ne poslušam več. Bolj poslušam glas ljubezni.
Dobermanu pa rečem,
naj se umiri. Potapkam ga po glavi. Potem pa sledim svoji srčni poti.
Ljubezen me vodi.
Ljubek srčkan sijoč
pristen lahkoten zabaven igriv dan poln božanskega obilja!
Sledi svojemu srcu! Saj
veš, da si izjemna! Zdaj pa na polno uživaj to lepoto, ki je vse okoli tebe.
Ustvarjaj si jo še bolj iz svojega srca!
Poglej mojo internet
stran za še več navdiha... https://matejakoser.com/
.jpg)

Ni komentarjev:
Objavite komentar