TI SI ČUDOVITA!!!

Življenje je čudovito!

Življenje je lepo!

Se kaj poznaš?

Čutiš, ko v tebe želijo zlesti, se pretihotapiti nore ideje, ki niso tvoje?! Občutiš razliko med notranjim in zunanjim? Kaj so tvoje misli in kaj je tok misli programiranja? Priznam, da mi je lažje odkar sem več v naravi. Ali bliže naravi. Pa tudi lažje je, ko imam mačko Bliss, saj me božanje njene mehke dlake verjetno bolj sprošča kot njo samo.

Mir je ključ.

Veliko je stvari, ki nas želijo izbezljati iz tega rajskega stanja blaženosti. Pa bom to dovolila? Kaj pa, če ne bi? Kaj pa, če bi se samo predala svobodi soustvarjanja Raja? Kaj če bi zares živela?

Priznam, da imam dovolj programiranja neumnosti in kraje moje energije. Priznam, da sem naveličana, da se želi nekaj, kar je manj kot ljubezen, prilepiti name in srkati mojo svetlobo, ter jo uporabljati za bolne namene. Sita sem tega, da moja svetloba ni polno uporabljena za svetlobo in kreiranje zaželenega. Dovolj imam!

Svobodna sem. Kdo odloča, kam gre moja energija?! Jaz!

Torej?!

Ne dovolim več kraje, obešanja, srkanja ali kakršne koli druge oblike odvzemanja moje enerije, ker tega ne dovoljujem več. Dovolj je bilo! To energijo raje uporabljam za kreiranje dobrega, kar smo vsi po srcu. Tako je!

Dovolj!

Zato je tako pomembno, da prepoznam nežne odtenke, ki me želijo, spet in spet, odvesti v stare tirnice, da me lahko izrabljajo. Če jih dovolj hitro zaznam, jim samo rečem, tu niste dobrodošli, odidite. Tako je!

»To ni vaš dom, adijo.«

In samo zaloputnem z vrati! Če pa jih ne prepoznam in jih spustim noter in se udomačijo in razakomotijo na sedežni garnituri, mi povzročajo kaos in nadvladujočo situacijo, pa jih tudi lahko vržem ven!

»To ni več vaš dom! Nikoli ni bil! Adijo! Gremo! Spokajte!«

Tako lahko je.

Koga želim imeti na svoji sedežni, v svojem domu? Moj dom je moj dom in jaz odločam! Pri meni doma je dobrodošla samo ljubezen ali več. Enako velja v mojem telesu. Karkoli je manj, naj se zdaj pobere in gre v Kristusovo zavest, da ga dočaka njegova usoda, kot nam je rekla Kassandra – Suzan Ashley.

»Zdaj pa spokajte ven iz mojega doma, iz mojega telesa, uma in duše, iz vega, kod sem in kar imam! Tu niste dobrodošli!«

No, zdaj pa lahko živim svobodno. Ta postopek pa ponavljam, dokler ne čutim, da se je vsa nesnaga pobrala. Dokler niso vsi zajedavci očiščeni. Če pa zaslutim, da se želi karkoli spet lepiti name ali moj dom, samo ponovim čiščenje. Ta obred ponavljam vsak dan, tudi med tuširanjem.

»Vsa nesnaga se naj splakne v odtok. Zdaj!«

Vsak odtenek, ki ni naša resnična vibracija pristnosti duše, je privesek, ki nas želi speljati drugam od našega namena, da smo Ljubezen. Točno zato smo tu! Zato je pomembno, da res poznamo svoje srce in mu sledimo. Saj ne, da že od začetka takoj vse prepoznamo, ampak vaja delam mojstra in mojster dela vajo. Zato se res povežimo s sabo na katerikoli način. To nas dela močne in nas opolnomoča.

Zakaj so vse motnje, kot so televizija, telefon in vse ostale neumnosti? Nas dela vse to močno ali nas slabi? Nas povezuje s sabo, ali nas oddaljuje stran od našega bistva? Kot strastna gledalka filmov povem, da je odvisnost resnična in da je programiranje res škodljivo, saj v nas vedno znova zbujajo občutke, da nismo dovolj, da smo nevredni in da kupujemo smeti, ki pa nas bodo naredile vsaj sprejemljive in malo boljše. Pa to je čisto sranje! Nič od tega ni res. 

Že zdaj smo dovolj.

Že zdaj smo vredni.

Že zdaj smo močni.

Čudoviti smo.

Izjemni smo.

Vredni smo ljubezni.

Že zdaj smo sprejeti in ljubljeni.

Tu smo, da bi sidrali ljubezen, zato zdaj to bodimo.

Prisluhnimo svojemu srcu in ga še malo bolj odprimo modrostim, ki so bile vedno tam. Sami vemo zase najboljše, kdo smo. Zdaj pa živimo to resnico. Stare programe izbrišimo, ali še bolje, prepišimo jih s takimi, ki nas opolnomočijo in nas povežejo s svojo resnično srčiko – bistvom – nas vseh – Ljubeznijo.

Vredna si, da si ustvariš lepo življenje in zdaj je to v tvoji moči! Ti odločaš zase! Kaj boš izbrala danes?

Ljubek pristen sijoč lahkoten zabaven bogati srčkan unikaten edinstven razkošen ustvarjalen živahen energijski čist dan poln obilja!

Zabavaj se! Življenje naj bi bila zabavna pustolovščina! Kaj pa je tvoja izbira?! Hvala za čudovito pristno bogato sr(e)čno življenje! Zdaj!

FANTASTIČNA SI ŽE ZDAJ!!!

Kako dobro se počutim po vsem delu zunaj. Prijetno utrujena, a smo naredili tako veliko! Saj vem, da še je polno dela, ampak že danes smo zelo napredovali! Kako se pozna, da imam pomoč. Zadovoljna sem.

Vse že tako lepo žene. Lahko si skuham čaj iz svežih zelišč nabranih zunaj. Presadili smo rože. Čebulice že ženejo prvo zelenje. Tako pomirjujoče je delati v naravi. Soustvarjati. Tako sem hvaležna, da živim na tako lepi lokaciji.

Čarobnost je v zraku. Pričarajo jo vse mogoče barve cvetja.

Vesela sem, da bom imela vsako leto več rož, a že letos so fantastične.

Rože so tako kot mi, že zdaj smo čudoviti, a vsako leto postajamo še bolj fantastični.

Mačka Bliss se mi je ulegla na tipkovnico, kot bi naredila ščit med mano in računalnikom. Zdaj pa transformira to negativno energijo.

Mi vsi imamo moč transformirati negativno energijo. Če smo jezni, jo izrazimo tako, da ne škodujemo komu ali koga prizadenemo. Podajmo se na živahen sprehod v naravo. Sploh punce, so nas učili, da ni lepo in da smo grde, ko smo jezne. Punčke smo prijazne in lepe, ne pa besne in jezne. Tako se naučimo izražati pozitivna čustva, jezo pa potlačimo v sebi.

Meni se je to zgodilo in privlačila sem partnerja, ki je bil na vse jezen – mislim pa, da najbolj nase. Tako mi je odslikaval, s čim sem se morala soočiti, pozdraviti, izraziti in zaceliti, če sem želela naprej. Če me je kdo v tem obdobju vpraša, če sem mogoče jaz jezna, sem to gladko zanikala: »Ne. Jaz!? Zakaj?! S prejšnjim partnerjem sva se mirno razšla, sporazumno. Še celo prijatelja sva ostala.«

V sebi pa sem bila tako jezna, ker se ni odločil zame, ampak za svoje staro življenje, kljub temu, da sva bila skupaj že več kot desetletje. Pa ne samo to! Imela sem občutek, da sem vso svoje prejšnje življenje dala na premor in igrala pridno ženkico. Ne samo, da sem to zamerila njemu, še bolj sem zamerila sebi, ker sem se zatajevala. V sebi sem se počutila, kot da umiram od neizpolnjenosti. Bil je odličen odnos v nekaterih pogledih, v drugih pa čisto nasprotje tega, kar sem si res želela. Imela sva se rada, a sva bila tako različna. Nisva prišla skupaj, že takrat ne, potem pa sva se res razšla. Dolgo časa sem potrebovala, da sem si priznala, da najin odnos ne deluje več in da sva oba nesrečna. Vse je bilo z namenom, da sem res naredila vse, kar je bilo v moji moči, da bi najin odnos spet vzcvetel. Ampak neke stvari, neki odnosi imajo rok trajanja. Umrejo in nič jih ne spravi nazaj k življenju. Še vedno se dobro razumeva, odpustila sem mu in sebi, še vedno sodelujeva, a v partnerskem odnosu ne bova nikoli več. Zdaj mi še bolj jasno, da sva izžela iz najinega odnosa vse, kar je bilo resnično darilo za oba. Tudi to je veselje. Če bi še enkrat živela, bi naredila enako. Veliko je bilo lepih trenutkov in bilo je fantastično, da sva jih delila. To pa je preteklost. To pa je preteklost, ki je mimo. Naučila sem se, da je najpomembnejše v odnosu, da si pristen, iskren in da ljubiš z vsem srcem. Pa če to ni največje darilo od vseh! Že za to sem neskončno hvaležna! Pa seveda, na prvem mestu, za čudovitega sina, na katerega sva oba ponosna!

Življenje je lepo v vseh pogledih! Kako čudovita darila mi daje skozi, pa večinoma opazim komaj za nazaj, veliko pozneje.

Zdaj pa cenim ta trenutek, ko mi mačka leži pri nogah, me greje in mi pečka greje dom.

Z odprtimi rokami sprejemam darove, ki mi jih daješ Vesolje. Vem, da so vsem v obojestransko veselje. Veselim se novega dne, še bolj pa tega trenutka, ki je zdaj tukaj.

Jasno sem povedala pri neki stvari, kaj si želim in drugi me niso slišali. Naj se dokazujem?! Niso sprejeli mojega negativnega odgovora. Seveda ne, če so sami želeli drugače. Tako je njim najbolj udobno. Mogoče je zdaj moj čas, da rečem ne. Tudi če ne slišijo, da delujem tako, kot sem se odločila. Ni mi pomembno samo njihovo dobro počutje, čas je, da mi je moje pomembno samo še malo bolj. Res je, da sem tudi jaz velikokrat njih prosila za uslugo, pa so zlahka zavrnili moje prošnje. Ne morem več zatajevati sebe. Nič več. Iskrena bom. Ne želim iti in ne bom šla. Tako je to. Zdaj pa je čas, da sem lahko iskrena s sabo in sem še bolj pristna. Moje počutje je pomembno. Jaz sem si pomembna. Nisem samo stranska igralka v tujih filmih, glavna sem – v lastnem. Tako je!

Življenje je čudovito lepo in zdaj ga živim na polno.

Iskrenost šteje. Najprej pa si želim biti iskrena do sebe. Zares!

Ljubek iskren pristen radosten navihan prijazen svoboden razkošen edinstven zapeljiv bogat srčkan sijoč dan poln obilja!

Obilje srca je tvoje naravno stanje, zato ga le odpri za prejemanje in dajanje ljubezni! Vredna si, da si deležna obojega! Ljubi z vsem srcem in dopusti, da si ljubljena z vsem srcem. To je tvoje življenje. Svobodna si! To je tvoja odločitev!

ČAROBNOST PREVLADA

Skoraj sem se zapletla v neko neumnost in so se okoliščine obrnile tako, da je vse šlo mimo mene. Nekaj me je obvarovalo! Ljubezen me je obvarovala! Zaupam v to! Imam srečo!

Vem, da še ni na vseh področjih mojega življenja vse v polnem razcvetu. Zaupam, da bo, hkrati pa uživam na poti tja. Zaupam v čarobnost! Niti slučajno pa ne dajem tega trenutka v nič in samo hrepenim po čudoviti prihodnosti! Že zdaj praznujem vso svoje življenje! Uživam v njem, kot da že imam vse, kar sem si kdaj koli želela. Saj vem, da bo prej ali slej prišlo! Zaupam v to! Popolnoma! Celo bolj kot sem mirna in ne izsiljujem stvari, prej pride vse zaželeno k meni. Bolj pa, ko želim kaj na silo iztisniti, bolj se izmika in dela manevre stran in se oddaljuje. Zaupam, da bom vse, kar si želim pritegnila kt magnet, ali da moram trdo garati za to?! Jaz odločam, kaj je moja resnica! Zato zaupam, da se je vso Vesolje zarotilo, da mi v moje veselje in veselje vsega Vesolja podarja čudovite izjemne darove. V to zaupam. Ni samo moje veselje, veselje je obojestransko. Kot bi kupila popolno darilo in bi se jaz celo bolj veselila, da ga podarjam, kot to, da kaj dobim! Tako je z Ljubeznijo! Vse nam želijo podariti, samo srce odprimo čarobnosti!

Zaupam, ali izsiljujem?

Vsak trenutek imam možnost izbire.

Zdaj izbiram srečo!

Zaupam in prepuščam vso dirigiranje popolnosti Vesolju! Sama pa se samo osredotočam na to, kar meni prinaša veselje! Tako se moja vibracija veselja povečuje. Tako se namagnetim.

Nisem še vse čisto razvozlala, ampak moj barometer je dobro počutje. Če se počutim dobro, potem pritegujem vse dobro v svoje življenje. Če pa ne, pa se oddaljujem od zaželenega. Tako enostavno je. Zdaj to sprejemam in kreiram popolnost tega trenutka, tega dne in na sploh – življenja.

Zdaj vem, zakaj sem bloge pogosto začela z: »Življenje je dobro!«

Samo zato, ker se je meni to izpisalo na začetku meditacije, ko sem si nastavila uro. Za vse se lahko programiramo. Vprašanje pa je, za kaj se želimo programirati? Ali še boljše vprašanje, s čim se želimo programirati?

Lahko si izjemno pomagamo s tapkanjem. To je moja metoda in prepričana sem, da vsi poznamo svoje »sranje«, kot bi rekla Suzan in točno vemo, kaj moramo narediti, da bi ga počistili. Zdaj pa je dan, ko je treba vzeti v roke lopato in začeti kidati. Nič ne pomagajo analize več, to je samo odlašanje s tem, kar bi nam resnično pomagalo. Vsak ve zase. Vem. Prepričana sem. Po eni strani pa nam je smrad domač, kar malo navadili smo se nanj. Pa v tem hlevu poznamo vse krave in bike in njihove drame. Vseeno pa je dovolj navideznega udobja. Dovolj je našega sušenja, ko bi lahko bili polno v razcvetu in poljubljani od sonca vsak trenutek.

Kaj pa, če je vse – čisto vse – sprememba na boljše?! Bi še potem vseeno tako odlašali s kidanjem »svojega sranja«? kako dolgo bomo še prenašali ta smrad? Enkrat nas bo zasipalo in takrat nam pa res ne preostane nič drugega kot kidanje? Kaj pa, če bi se raje odločili zdaj, ko še sprememba ni tako boleča in kup navlake še ni nepremagljiv? Smrdi?! Smrdi z razlogom! Samo zato, da kaj ukrenemo! Vse kar ni prijetno, je spodbuda, da se odločimo drugače!

Ljubek pristen srčkan dišeč vabljiv bogat razkošen iskren živahen ustvarjalen jasen povezan dan poln obilja in blaženosti!

Uživaj svoje življenje. Je tvoje? Ali je tvoje? Gremo naprej! Spremembe so dobre in čaka nas orkestriranje Vesolja s pesmijo naše sreče! Greš tudi ti?

VSE JE LEPŠE, KER TE LJUBIM!!!

Kaj je božansko?

Meni je božansko sedeti pri mizici in pisati s čudovitim razgledom na naravo. Božansko mi je tudi, da moja mačka Bliss pride k meni spati k nogam. Božansko mi je, da si delam zlati kapučino iz kurkume in medom. Grem samo preveriti, če je že…

Mmm, kako je dober! Zdaj pa ga že nekaj časa nisem pila, zato še mi je bolj slasten! BožanSko!

Kaj je zares užitek?

Našla sem stare verze, ki so tako prikupni… mogoče še tebi kakšen polepša dan!

»Želim ti lepe sanje,

naj te moder oblaček ponese vanje,

ko pa zjutraj zbudi te sonček,

vedi, da si moj bombonček!

Fajn ajaj! Ljubim te!«

 

»Naj zvezdica ne nebu sije,

naj srček tvoj v ritmu bije,

naj angelček na tebe pazi,

ko se spanček k tebi splazi!«

 

Pa če to ni ljubko! Res so prisrčni. Spomnim se tete, ki je imela tako lep roza zvezek z debelimi platnicami. V njem je imela zapisane ljubezenske verze in mi jih je kdaj posodila. To je bila taka dragocenost! Vsaka vrstica v njem, mi je porajala hrepenenje, da spoznam svojo dušo dvojčico. Zaupam, da jo bom ob pravem času. Zaupam, da me bo našel moj pravi partner zame ob točno pravem času, na pravem mestu – ob pravi priložnosti.

Verjamem, da je vsem nam namenjena prava resnična ljubezen. Čas je, da odpremo srce temu.

Kaj je zate zares božansko?

Kaj ti je res v slast?

Kaj ti je v užitek?

Vsi smo rojeni za ljubezen in nam je to naravno. Ljubezen se občuti dobro! Ljubezen se občuti fantastično!

Zaupam, verjamem, zavedam se, da sem vredna ljubezni – točno takšna kot sem zdaj.

Nekaj me napeljuje na temo ljubezni. Včeraj sta plamena sveče tako lepo plesala v ritmu, kot bi se dva ptička kljunčkala in plesala ples zapeljevanja. Prikazali sta se mi dve ptici, kot bi bila sokola in sta letela eden ob drugem na prostranem nebu. Želela sta mi povedati, da je vse mogoče. Zaupam, da je vse mogoče.

Čutim notranjo radost in veselje obstoja. Samo sem! Kako je že samo to čudovito. Pa ni samo to! To je vse! Še sem tu, še diham, potem je več dobrega kot slabega v mojem življenju.

Čas je, da se prepustim navdihu, ki me želi voditi naprej. Če sem s svojo majhno svetlobo ustvarila toliko lepega do zdaj, koliko več še lahko, če se zares povežem s svojim srcem in ustvarjam iz srca!

Povezanost s svojim srcem je zares najdragocenejša.

Še mačka se je prišla k meni pocartat, kot bi čutila, da pišem o ljubezni. Nič ni lažjega, kot ljubiti z vsem srcem, ampak potreben je pogum. Najprej, da odprem srce, potem pa da koga spustim vanj. Ni popolnosti in je niti ne pričakujem. Pričakujem pa slastnost radostne rasti in širjenja.

Še ptički bolj veselo pojejo zunaj, ko pišem o ljubezni.

»Vse je lepše, ker te ljubim…

vse drugače je kot prej,

ure s  tabo so minute,

vse je kakor sladek senj.

Vse je lepše, ker me ljubiš,

sam postal sem boljši fant,

vsem bi rad dal košček sreče…« 

zapeta od Ota Pestner. Božansko!

Ta pesem točno opiše, kako ljubezen iz nas izvablja le najboljše. Ljubezen je dragocena. Ni pomembno, ali do partnerja, družine, otrok, staršev, ljubljenčka, karkoli, kdorkoli…

Ljubezen je največje darilo sami sebi. Moje srce je odprto vsak dan malo bolj…

Ljubezen je res dragocena.

Ljubezen do sebe pa je najdragocenejša, ker tako sploh spustimo dobre stvari in najpomembnejše – ljubezen k sebi. Vse je lepše, ker se ljubim… Zares prispevam, ko sem pri sebi in ko se imam rada in sem sama svetloba.

Res lepo!

Življenje je lepo!

Življenje je polno lepih trenutkov!

Življenje je ljubezen!

Življenje je polno ljubezni!

Uživaj ta dan in v ljubezni.

Ljubek pristen jasen vesel hvaležen moder razigran bogat zabaven razkošen pustolovski jasen strasten dan poln obilja in ljubezni!

Uživaj v tem trenutku! Koliko lepega še ima življenje zate, samo odprti mu srce. Pa koliko lepega je že zdaj v naših življenjih! Božansko! Res cenim življenje!

RESNICA OSVOBAJA

Kaj ni življenje lepo?

Življenje je polno drobnih presenečenj in veselja.

Prav zabavno je!

Ogenj očiščuje in zdaj je čas, da očisti vse, kar je starega in to zažge, da se spremeni v pepel. Ni več pomembno, tako kot ne preteklost. Ne želim več živeti v prihodnosti ali bolj nazaj. Želim živeti v tem trenutku. Zdaj izbiram boljše, kot sem kdaj prej zmogla. Zdaj izbiram boljše, kot sem kdaj prej znala. Za to sem hvaležna preteklosti. To pa je tudi vse. Naučila me je dragocenih lekcij!

Vesela sem, da drugim uspeva. Vesela sem, da so drugi srečni. Vesela sem, da imajo vse, kar si želijo. Vesela sem, da so njihove družine pristne. Vesela sem, da živijo svoje sanjsko življenje.

Še bolj pa sem vesela zase, da si ustvarjam, kar si želim.

Tako bi rada od zdaj naprej razmišljala, želim jim le najboljše, saj tako to tudi želim sebi. Zavist, skopuškost, ozkosrčnost, ljubosumje in ostale take spake, mi zapirajo srce in mi ga otrdujejo kot kamen, da ne morem sprejemati in dajati ljubezni. Želim pa, da je more srce odprto, da lahko sprejmem sebe in vso ljubezen, ki je zame na v tem Vesolju in še širše! Življenje je božansko, saj jaz odločam o tem. Imamo svobodno voljo! Jaz imam svobodno voljo!

Muca je skočila po pomoti (vsaj jaz tako mislim) v blato in je za sabo puščala umazane sledi. Ko pa sem ji umila tačke, je spet bila čista. Kdaj se dotaknemo ali celo celi pademo v drek, ampak se lahko umijemo, okopamo, stuširamo in gremo čisti naprej. Brez teh umazanih stopinj za sabo. Ne rabimo tega vleči s sabo. Spoznali smo svojo lekcijo, si odpustili, odpustili drugim in spet lahko živimo srečno do konca svojih dni. Nismo popolni, smo pa v centru Ljubezen. Najpomembnejše pa je, da se vračamo v naš center, ko nas preveč potegne stran. No, saj nas nič ne vleče, vse je naša odločitev – zavestnega ali bolj nezavestnega življenja. Mi odločamo.

Jaz odločam in danes se odločam za mir v srcu in zavestno življenje.

Čaka me toliko vznemirljivih dogodkov danes in se jih zelo veselim. Želim se počutiti sproščeno, navihano, zabavno, ljubljeno in ljubeče, v pomoč in želim ostajati v visoki vibraciji srčnosti in pristnosti.

Meditacija mi pomaga. Zelo.

Kaj je moj namen? Da radostno rastem, uživam in se zabavam. Tako največ prispevam! Skoraj bi pozabila, da je lahko proces širjenja tudi zabaven in poln radosti. To je zdaj moje poslanstvo, da živim pristno.

Čas pa je tudi, da ne pritiskam tako močno nase. Za vse imam dovolj časa in nič se ne mudi. Jaz to vse zmorem. Sprosti se, bi si rada svetovala. Uživaj.

Če bi pisala sebi zdaj, ko bom stara deset let več, kaj bi si napisala?

Uživaj! Bodi v naravi! Ustvarjaj! Bodi bolj drzna! Ne razmišljaj toliko o vsem, bolj deluj. Življenje si zapolniš po sedenju na pomolu in gledanju valov, ne po filmih, ki si jih pogledala. Sama ustvarjaš svoje življenje, ustvari si tako, ki ti bo v slast in užitek, kjer si srečna, izpolnjena, navdihnjena. Izražaj se. Ljudje so pomembni. Svoje srce imej odprto, to je tvoja moč.

To bi bilo na kratko!

Ljubek bogat svoboden srčkan lahkoten sijoč sijajen srčen šarmanten dan poln poljubčkov in obilja, razkošja pristnosti ljubezni!

Živi svoje življenje na polno! Uživaj! Ljubi z vsem srcem in dopusti si, da si ljubljena z vsem srcem. Tega si vredna! Živi svojo resnico!

ŠE VEDNO ČUDOVITA!!!

Kako lep dan je bil danes!

Še je vedno!

Še vedno je lep dan!

Sonce izžareva iz vsega, kdo sem in sonce je v meni in okoli mene. Tako čarobno je vse. Ljubim svoje življenje in ljubim vse, kdo sem. Zadovoljna sem. Blagoslov sem in blagoslovljena sem.

Nekaj me je tako vleklo k tlom, zdaj pa se počutim prenovljeno v vseh pogledih. Čarobno je vse okoli mene in v meni.

Kako je lepo, da se sprejmem in se imam res rada. Vse okoli mene je tako postalo lepo in me sprejema.

Čutim čudež povezanosti z naravo. To je bilo to! Zdaj vem! Čaroben sprehod me je prenovil in me povrnil nazaj v moje ravnovesje. Narava! Drevo, ki sem se ga dotaknila in sem obstala ob njem. Šelestenje listov. Vse je bila čista čarobnost. Zvončki ob poti in rumene trobentice. Čudovito sijanje sonca. Prazničnost in pravljičnost. Cvetenje rož.

Kako se veselim, da si bom nasadila tulipane in druge čebulnice! Mogoče je celo jutri ta dan! Tako se veselim, da bom imela pomlad na pragu. Ves breg so že obrasle trobentice, sploh tam, kjer je popoldansko sonce najbolj močno.

Počutim se tako dragoceno in lepo.

Počutim se izjemno!

Počutim se fantastično!

Počutim se čarobno!

Razmišljam, zakaj se reče televizija. Ali je to, ker ti dajejo vizijo, da si tele?! Ali postajaš tele(ban), ker gledaš televizijo?! Kakšna vizija je to, tele(banska)?! Res me zanima, zakaj je tele!? Saj vem, da nima nič opraviti s teletom, ker so ljubke živali. Ampak je tele bolj sinonim za noro. Ali nas televizija dela nore?! Smo mi teleti, ker jo gledamo?! Nori?!

Danes sem bila stran od telefona. Zanimivo, da se isto reče tele na začetku. Hm, norifon!?

S čim vse smo programirani!? Verjetno ne za dobro počutje in opolnomočenje, ker tako smo preveč samosvoji in nevodljivi?! Svoboda ni prioriteta vodilnih, saj tako odpadejo poslušne ovčke, ki kupujejo bedarije, ki jih sploh ne rabimo. Nekdo pa služi.

Čakaj. Saj jaz odločam, kje bom porabljala svoj denar.

Zanimivo se mi zdi, da zadnje dni hrepenim po čokoladi, čeprav je sploh nimam rada. Pa ni mi bila nikoli zares dobra. Tu pa tam, kdaj. Sem bila sprogramirana?!

Kaj če res ima moje dobro počutje danes povezavo z odsotnostjo telefona in vseh drugih naprav, ko sem bila samo v trenutku in sem delala, kar imam rada!? Samo tako nadaljujem.

Rada imam svoj svet!
Rada imam spoznanja, ki mi jih prinaša in se tako širim ter radostno rastem.

Polna sem navdiha in komaj čakam, da začnem na novo živeti. Zares živeti! Počutim se izjemno! Počutim se bogato! Počutim se, da imam res kaj za podariti – pristno sebe!

Ljubim z vsem srcem in vse se topi od ljubezni!

Žarim in sijem!

Ljubek pristen sijoč srečen srčkan sočen slasten strasten sijajen sončen spontan super dan poln obilja, bogastva in razkošja!

Življenje je lepo, sprejmi ta dar srčnosti v svoje srce!

RAZKOŠEN DAN LJUBEZNI!

Življenje je dobro!

Življenje je lepo!

Spraševala sem se, če res ljubim svoje življenje. Ljubim ga. želim si nekaj popravkov, ali bolj razširitev, ampak tudi zdaj ga ljubim.

Ljubim svoje življenje in sem v veselem pričakovanju, kaj vse mi bo še prineslo.

Ljubim svoje življenje zdaj in se veselim, kaj vse še mi bo prineslo.

Svoje življenje ljubim zdaj in se veselim pustolovščine pred mano!

Tako je!

Kaj pa ljubim?

Ljubim svojo svobodo.

Ljubim ljudi, ki me obkrožajo.

Ljubim svojo mačko, ki me je posvojila.

Ljubim svoj dom in avtek, ki mi omogoča potovanja.

Ljubim naravo, v kateri živim.

Ljubim naš ljubi planet, našo ljubo mati Zemljo.

Ljubim svoje telo.

Ljubim svoj um.

Ljubim svojo dušo.

Ljubim svoje srce.

Ljubim vse, kar sem že doživela do zdaj.

Ljubim radostno rast, ki me širi in dela moje življenje bolj pestro.

Ljubim svoje ustvarjanje.

Ljubim svetlobo, ki bolj in bolj polni moje srce, mojo dušo in moje telo.

Ljubim navihanost in mir.

Ljubim svojo družino.

Ljubim pristnost, iskrenost in srčnost.

Ljubim svojo moč sijanja.

Ljubim sonce in vso Vesolje in še širše.

Ljubim, da sem ljubljena.

Ljubim srečo.

Ljubim užitek.

Ljubim svež zrak, zdravo sočno hrano in čisto izvirsko vodo.

Ljubim povezanost.

Ljubim sprejemanje sebe.

Ljubim, da je vse mogoče.

Življenje je res lepo!

Ljubim, da se imam rada, se cenim in se spoštujem.

Ljubim, da me vsaka izkušnja izjemno obogati!

Ljubim, da se bogata.

Ljubim življenje.

Ljubim vsak vdih.

Ljubim polno prisotnost in sprejemanje.

Ljubim odpuščanje, spuščanje, osvobajanje in izpuščanje. Vsem.

Ljubim sprejemanje novega.

Ljubim ta trenutek.

Ljubim.

Ljubek srčkan srečen sijoč pristen lahkoten jasen blažen kreativen zaupan blažen pisan bogat razkošen dan poln obilja in radosti!

Ljubi svoje življenje. Tvoje je! Ti si glavna kreatorka! Zaupaj si, zmoreš kreirati življenje, ki ga res ljubiš z vsem srcem!