sobota, 20. junij 2020
Poslušam svoje srce: Kaj zdaj? Da ali da?!!
Poslušam svoje srce: Kaj zdaj? Da ali da?!!: Kaj smo se že kaj naučili? Vem, da malo pretiravam. Niti ne. Ampak to, kar imamo v srcu, naše vedenje za nas, naše notranje občutke, n...
Kaj zdaj? Da ali da?!!
Vem, da malo pretiravam. Niti ne.
Ampak to, kar imamo v srcu, naše vedenje za nas, naše notranje občutke, naš
notranji kompas, to je neprecenljivo.
Se znam povezati s tem vodstvo?
Ali niham s svojim jamborom kot
jadrnica sem in tja v valovih! Malo levo, malo desno. Ali pa še malo nazaj in
naprej.
Srce pa je vedno pravi vodič.
Vedno je tako, da sem od nekdaj
želela vedeti, kaj je moje poslanstvo. Saj vem! Ampak želela sem potrditev!
Tako, da bi me prepoznali. Da, pa si res to. ampak če vem v srcu, res rabim
potrditve? Res rabim koga drugega, da mi reče? Potrdi:
»Super si to "pogruntala". Sedi
pet!«
Zaključeno!
Pa ni!
Vse je potovanje! Vesno so nove
in nove še neodkrite poti. Živi smo! Živa sem! Premikam se po reki življenja,
vse se spreminja, vedno pa je en kompas, srce.
Kaj vse se še mora zgoditi, da ga
bom res poslušala? Si upam povezati s sabo? S svojim srcem in potem temu
slediti? Si upam? Si upam biti srčnost v vseh pogledih. Potem pa bodi!
Tako enostavno je. Zares.
Ljubek sijoč pristen nagajiv dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Kaj si upaš ali si upaš
poslušati svoje srce?
petek, 19. junij 2020
Poslušam svoje srce: Dovolj!
Poslušam svoje srce: Dovolj!: Zdaj pa sem nekaj pogruntala! Čakaj! Kako je že slovenska beseda? Posvetilo se mi je! Zares se mi je posvetilo! Ne samo, da se mi je posvet...
Dovolj!
Zdaj pa sem nekaj pogruntala! Čakaj!
Kako je že slovenska beseda? Posvetilo se mi je! Zares se mi je posvetilo! Ne samo,
da se mi je posvetilo!!! Še zdaj sveti!
Zdaj pa vem!
Kaj vem! Čutim z vsem srcem!
Kako je lepo jamrati! Kako je
lepo biti v težavah! Kako je lepo biti nemočna in nebogljena! Kako je lepo samo
govoriti, kako sem boga, kaj vse so mi naredili!
Seveda je lahko! Nič mi ni treba
narediti za to! Pa še bonus! Vedno dobim sočutje! Pa ja, saj si boga, no! To pa
si nisi zaslužila in tako sranje!!!
Dovolj!
Tu sem! Živa sem! Diham!
Torej imam pravico in dolžnost,
da si ustvarjam življenje, kot si ga želim! Tako je!
Zakaj nočem iz vloge žrtve!? Ker je
domača, ker ne rabim nič narediti in se spremeniti!
No, ampak! Zdaj se mi je
posvetilo! Sveti, še vedno sveti! Sije! Pa kaj si želim tako živeti? Kaj si
želim biti to? Kaj se želim valjati iz malo bolj umazanega v umazano in
nazaj?!? Je to res življenje?
Pa še to! Če bi pol toliko
energije vložila v svoje sanje, kot sem jo v negativizem, kako se ne da in ni
mogoče in kako nisem vredna in sploh take bedarije, bi cvetele sanje kot
rožica! Kaj rožica!!! Sanje bi cvetele kot ves travnik!
Samo mali namig danes:
»Si res želimo kreirati svoje
življenje ali si ga kreiramo?«
Kaj bo danes? Zate ne vem. Ampak
jaz sem kreatorka po duši in srcu!
Ljubek sijoč srečen dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Kot bi rekli Susan in Maja,
danes si dovoljujem spremembo. Čutim mir v srcu.
Naročite se na:
Objave (Atom)