ODNESE NAPREJ!

Spreletelo me je, da sem nekako, kljub ozaveščenosti, še vedno igrala neke vloge, ki so se pričakovale od mene. Še vedno sem želela biti dobra hčerka. Napaka. Še vedno sem želela biti nekako všečna ljudem okoli sebe. Ne rabim več biti pridna punčka. Lahko sem samo jaz. Saj sem tako pridna po naravi. Ni pa mi treba več igrati deklice ali ženske s sto obrazi.

Bi danes to? Bi naslednji trenutek to?! Dobro. Ni problema. Potem pa se tako zavijem in zamotam, da še sama ne vem, kje se me drži glava.

Potem pa še je dilema, en bi to, drugi bi to!?! Pa saj nisem jaz tu, da bi osrečevala (reševala) druge! Pa naj se vsak sam pobere s svojega dreka! Drugo je, če me prosijo, da bi kaj resnično konkretno pomagala. V resnici pa mislim, da jim je tam kar udobno.

Čas je za pristnost! Spominjanje, kdo sem v resnici!

Že slišim glas v glavi. Mir. Umiri se. včasih ali celo boljše je, da vedno izrazim svojo jezo! Ne da se znašam nad kom, lahko to naredim na zdrav način! Ta jeza me odpihne naprej! Pa saj nisem jezna na druge! Najbolj sem jezna nase, ker sem se šla te bedne igre, brez pravila ali kjer so se pravila skozi spreminjala! Bedarija!!!

No! Sem pa pridobila tudi veliko zavedanja! Pravo razodetje! Svoboda!

Svobodna sem, da sem to, kdo sem. Kakšno olajšanje!

Jaz sem jaz! In to je dovolj! Kakšno olajšanje!

Svobodna sem! Kakšno olajšanje!

Uživaj mi danes!

Uživaj mi danes v svobodi!

Ljubek pristen srčkan bogat ljubeč jasen iskren harmoničen blažen živahen ustvarjalen miren optimističen svoboden svetel razkošen sočen pustolovski dan poln božanskega obilja!

Danes bodi svobodna in bodi ti! Dovoli si biti vse, kdo si! Dovolj si! Lepa si! Izjemna si!

BLAŽENOST

Življenje je blaženost. Vsak trenutek. Če le dopustimo lepotam sveta, da se nas dotaknejo. Če le pustimo, da nas vetrc, topel nežen vetrc, poboža po koži. Rahlo me hladi v senci drevesa. Prav lepo mi je.

Uživam take trenutke miru. Srkam jih. Žela sem napisati, da so redki. Seveda so, če skozi nekaj delam ali moram nekaj narediti, da jih ne opazim. Zdaj pa ni treba, da je tako. Lahko sem samo pristna in srečna. Lahko samo sem. Lahko se prepustim lepotam narave. Rav no je metul preletel moj ekran. Pa če to ni čudovito življenje. Božansko.

Prej sem brala knjigo v senci. Poletna vročina je tako super, ko sem lahko bosa zunaj in čutim mehkost trave. Moje noge so potopljene v njo in me hladi.

Zdaj berem knjigo Jojo Moyes Me before you in me spominja na film, ki sem ga gledala pred časom. Zanimiva je strani kar letijo naprej.

Zanima me, če imam tudi jaz sindrom trpečega odnosa – partnerskega. Kako sem si jaz uboga, ko pa drugi nima posluha zame in me ne razume. Le od kje sem to dobila!?! Ha! Ha! Ha!

Ali pa mogoče poustvarjam odnos, da se zaljubim v moškega, ki me niti prav ne opazi? Torej kot nemogoča ljubezen.

Delam to nalašč?! Ha! Ha! Ha!

Si ne želim biti ljubljena? Resnično, takšna kot sem in biti v zvezi moškim, ki si tudi želi mene?

Življenje me je oblikovalo v to, kdo sem danes. Spet je preletel metulj prenosnik. Danes si želim drugačnih stvari, kot sem si jih kdaj. Zdaj si želim zaupanja, iskrenosti in radostne rasti – skupaj.

Vem pa, da sem se naučila nekaj. Ne želim biti v zvezi, kjer se drugi ne trudi in me v resnici noče. Ne vem, če bi danes tako dolgo vztrajala kot sem nekoč. Mogoče pa bi. Kdo bi vedel. Eno je teorija, drugo pa je praksa. Vsak ve zase.

Moje srce se odpira ljubezni. Vse ob pravem času. Zaupam v to!

Ljubek pristen srčkan srečen bogat miren iskren sočen sijoč harmoničen blažen ustvarjalen bleščeč razkošen ljubeč vesel jasen dan poln božanskega obilja!

Ti si vredna najboljšega. Vsega najboljšega.

Spomnim se, ko mi je sin rekel, da naj prinesem najboljši šampon, kar ga imajo. Šla pa sem v Lidla. Tako sva se smejala. Rad ga imam!

Zares si vredna najboljšega, tudi v partnerskem odnosu. Zaupam v to! Sledi svojemu srcu!

MIR IN HARMONIJA

 

Kako je lahko življenje lepše? Pokaži mi. Ampak zdaj, ko sedim v senci španskega bezga, z nogami na travi in me vetrc nežno boža po ramah, mi je rajsko! Boažsnko mi je sedeti zunaj in samo biti to, kdo sem.

Lepota. Lepota znotraj in lepota zunaj. Lepota narave me vedno objame s svojo harmonijo in mirom. Zelo uživam. Čisto me prevzame nežnost, a hkrati moč matere Narave. Zemlje. Matere Zemlje. Kako lepo nam vsak dan podarja vse, kar potrebujemo. Pa sem res hvaležna za to? Topim se, ko gledam oranžno marelične zlate tone sončnega zahoda in ko sem objeta zunaj v nežno hlajenje vetrca. Pa sem res hvaležna materi Naravi, da me neguje, podpira, mi daje vse, kar imam in je hkrati vse, kdo sem? Si sploh upam biti v sozvočju s svojo pristno naravo, ali samo životarim. Diham. Živim.

Ali zares živim?

Kar malo se mi zdi, sploh zadnje čase, da me je strah moje luči. Delam veliko stvari ali jih ne delam, da si ne bi kje po pomoti dvignila vibracije. Ampak takoj, ko ozavestim, se sprostim. Vredu je. Dobro je. Jaz to zmorem. Zmorem nositi veliko več svetlobe, kot si priznavam. Jaz to zmorem. Jaz to prenesem.

Kaj če bi dopustila še več lepemu v svoje življenje?

Kaj če bi še bolj odprla svoje srce?

Mika me. Vabi me. Kliče me. Vsa lepota me želi objeti. Prevzeta od moči narave, ki je ne zlorablja, ampak je uporabljena v korist vseh, me prevzame. Blažena sem, da živim v tako lepem času. Blažena sem, da imam tako lepo življenje. Srečna sem.

Še bolj kot kdaj koli pozdravljam Novo Zemljo. Zdaj, tukaj, postaja resnična. Vsak dan živimo v Raju in soustvarjamo vedno več lepega!

Ljubek harmoničen bogat zabaven vesel iskren ljubeč razkošen navihan jasen ustvarjalen sočen sončen blažen miren dan poln božanskega obilja!

Božansko obilje je, da imamo vse! Tako nam je povedala Suzan Ashley. Zdaj vem, da je to res. Tu smo res, da bi živeli v Raju. Vsak dan, ko izbiram malo več sreče, izbiram malo več soustvarjanja Raja!

POVEZANA!!!

Tako kot sem se spraševala, če so angeli resnični, se zdaj sprašujem druge stvari. Angeli so resnični. Brez dvoma. Obkrožajo me in mi pomagajo, da vidim.

Zdaj pa se sprašujem glede Boga, ali je res dober in me usmerja v moje najvišje dobro in če se lahko zanesem na njegovo pomoč. Jaz sem del Boga, kot nam je rekla Kassandra – Suzan Ashley. Torej si Bog sam sebi ne bi prizadejal bolečine. To pomeni, da je ne bi prizadejal meni. Želi mi le najbolje in želi mi podariti le najboljše. Zdaj pa se sprašujem, koliko od tega sprejemam in znam sprejemati, da se ne odvračam ali zapiram stran od vsega božanskega obilja.

Čas je, da se resno vprašam, ali zaupam v Boga. Zaupam. Vem, da je.

Verjamem, da je dober in mi želi dobro? Verjamem. Vem. Vse se je še vedno obrnilo veliko bolje kot sem mislila, da se bo. Vedno. Imela sem vodstvo in zaščito. Zadovoljna sem. Če pomislim, kaj vse bi se mi lahko zgodilo, pa sem bila obvarovana, sem neskončno hvaležna.

Zdaj sem hvaležna, da imam tako lepo življenje.

Čakaj, česa me je zares strah? Da se ne bom znala odpreti ljubezni Boga. Pa saj to ni res! Samo izbiram več sreče in sem takoj povezana. Samo stopim ven v naravo in sem povezana. Samo opazim lepoto sončnega zahoda in sem takoj povezana. Pobožam mačko Bliss in sem povezana. Slikam, ustvarjam in sem povezana. Uživam ob pitju čaja in sem povezana. Lepo se oblečem in sem povezana. Meditiram, pišem in sem povezana. Tako enostavno je. Torej me niti malo ne rabi biti strah! Tako je! Vsak dan se samo bolj in bolj predajam sreči in sem radostna – pristna jaz. To je vse.

Strah je res umetna zadeva.

Uživaj mi!

Ljubek pristen lahkoten mogočen bogat harmoničen zabaven jasen ljubeč navihan blažen razkošen iskren sočen slasten miren dan poln božanskega obilja!

Vredna si vsega dobrega v svojem življenju! Zato odpri srce in zdaj sprejmi vse dobro, ki je zate! Vredna si vsega dobrega! Zares!

LEPO ŽIVLJENJE!!!

Vsak dan je nov začetek. Ali konec nečesa. Mogoče česa, kar si nisem več želela v svojem dnevu. Življenju.

Vsako jutranje svitanje je prelomnica. Tema se redči in izginja. Nastopi črta upanja v svetlobo, ki se riše nad obzorjem. Vse dokler vse ne zasije v zlatih tonih.

Enako je zvečer. Vse se odene v te lepe tople zlate odtenke, kot bi želelo vse ozlatiti, kar je bilo lepega v tem dnevu. Naredi ovoj perle okoli vsega zaželenega, da je vedno shranjeno v naših srcih kot zaklad.

To pa je naše pravo bogastvo.

Seveda imam rada denar, ker mi daje možnosti. Vedno imam možnosti. Vedno lahko vprašam sebe, kot nam je rekla Kassandra – Suzan Ashley, kaj pa lahko naredim in naredim to – kljub vsemu. Ne pomeni, da butam z glavo v zid, ampak najdem poti okoli, mimo, nad, spodaj. Le da naredim, kar lahko naredim.

Tako je pri mojem dobrem počutju. Kaj lahko naredim, da se počutim malo boljše? Zdaj sonce počasi zahaja. Ne še čisto, ampak se že žarki poljubljajo s krošnjami dreves, kar mi daje malo zlatkaste svetlobe skozi okno. Čarobno lepo je. Krošnje prepuščajo svetlobo, ki riše čipke v igri vetra na roza pregrinjalu. Prav lepo je. Ta trenutek si danes želim, da bi se pozlatil, da bi vedno ostal v mojem srcu kot zaklad, ki mi polni dušo.

Življenje je lepo. Iz trenutka v trenutek, če le zaupam, da je. Če sem le pripravljena opaziti vso njegovo lepoto zame. Res živimo na čarobno lepem planetu – materi Zemlji, ki z ljubeznijo skrbi za nas. Vse te barve, vsa ta lepota, vsa ta raznolikost – mi polni srce. Res sem bogata.

Ljubek bogat srčkan srečen sijoč harmoničen sladek meden blažen ljubeč sočen živahen pester nagajiv lahkoten miren razkošen dan poln božanskega obilja!

Življenje je prelepo, če mu le dopustiš, če se mu le odpreš dovolj, da se ti pokaže v vsej svoji lepoti in čarobnosti. Zaupaj si. Ti se poznaš. Sledi svojemu srcu! Vedno!

AHHHHH!!!

Vse se bo razkrilo! Vse se že razkriva! Kako me razkuri tako…

Zdaj pa vdih!

Izdih!

Ne bom več zavestno ali podzavestno dajala energije temi, da bodo spet imeli veselico na moj račun! Dovolj je bilo! Zaključeno! To mi samo jemlje energijo, da ne ustvarjam na polno! To mi samo jemlje energijo, da nisem čisto jaz. Samo jemlje mi energijo, da sem raztreščena na tisoč koščkov naokoli! Tega pa si več ne želim! Dovolj je bilo!

Vdih!

Izdih!

Počasi!

Vdih.

Izdih.

Mmmmmmm!

To se že boljše občuti!

Jaz se že boljše počutim!

Berem tako zanimive zgodbe, ki kar nastajajo pred mojimi očmi. Zapleti so vedno nepredvidljivi. Razpleti pa potem že nekoliko pričakovani, proti koncu. Pa še vedno sladki. Čisto proti koncu slutim, kaj se bo zgodilo. Brala sem Jojo Moyes in Lucindo Riley – drevo angelov. Malo vadim angleško, pa sem obe prebrala v angleščini. Lepe ljubezenske zgodbe in sem navdušena. Na koncu se vse poveže v celoto, da mi nič ni jasno.

Po oblačnem vremenu je zdaj blago in nežno posijalo sonce! Kako dobro dene! Spominja me na moje življenje ali vsaj zadnji teden. Po dežju vedno posije sonce. Zaupam v to. Zdaj pa je čas, da sonce tudi ostane, ker ga ljubim! Ljubim svoje lepo življenje, sploh danes, ko je sonce zunaj!

Vdih.

Izdih.

Vdihujem vso lepoto narave.

Izdihujem vse nestabilne temačne dni, misli, občutke.

Kako lahko je spustiti, če si res le želim. Priznam, da si želim. Pripravljena sem začeti na novo. Pa ne čisto na novo, ker sem pridobila veliko modrosti. Samo želim biti vse, kdo sem in ustvarjati naprej. Danes pa me čaka kopel in komaj že čakam! Neverjetno bo to! Izjemna sprostitev!

Mi imamo moč kot kolektivna zavest, kaj si želimo in kaj ne. Kaj ti izbiraš danes ljubezen ali strah? Srečo ali kaj drugega?! Ti izbiraš! Ne pozabi, ti izbiraš! Sledi svojemu srcu, moja draga!

Ljubek kreativen harmoničen bogat zabaven iskren ljubeč sočen srčkan navihan izjemen blažen miren razkošen sladek dan poln božanskega obilja!

Že zdaj živiš v božanskem obilju, se zavedaš tega!? Vsega imamo preko preveč in več kot dovolj! Tako bo tudi ostalo! Zaupaj v moč kolektivne prebujene zavesti svetlobe Ljubezni! Zaupaj vase! Vse je dobro in čisto vse je dobro!

RESNICA

Veš kaj, rada te imam. Vedno bolj in bolj si ponavljam ta stavek v sebi. Rada se imam!

Koliko sem že doživela in kaj vse sem že videla! Uh! Že davno bi lahko obupala, pa nisem! V sebi imam moč, ki je neprecenljiva – ljubezen. Vleče me naprej in me ohranja. Zdravi moje rane in nežno šepeta, kaj je moja naslednja poteza v zanimivi igri šahovnice življenja srca.

Ni črno belo. Pri meni je samo belo. Zaupam v svetlobo. Zaupam v ljubezen. Zaupam, da dobro vedno zmaga. Če pa še ni zmagalo, pa še ni konec. Zaupam v srčno pot. Zaupam, da je mir to, kar si vsi želimo. Zaupam in verjamem v dobro v ljudeh. Zaupam, da lahko živim po svoji srčni intuiciji. To je moje poslanstvo. Ne pa sledenje neumnemu programiranju, ki je prisotno vsepovsod. Skrito in ne več tako skrito.

Pa tu nismo, da bi ponavljali zgodovine in ciklov, ki so se že zgodili v preteklosti. Tu smo, da bi ustvarili – no bolj soustvarili – čisto Novo Zemljo. Nismo spet v krogu in na igrački vlakca, ko spet pridemo v točko, ko vlada kaos. Tega si več ne želimo. Kolektivno smo siti te norije! Siti! Vedno več ljudi pozna resnico in čas je, da se stvari obrnejo. Kar se tudi bodo! Se že obračajo! Zaupam v to, da še bolj močno kot kdaj koli ustvarjamo Novo Zemljo. Iz trenutka v trenutek, ko izbiramo, da smo to, kdo smo. Sledimo svojemu srcu. Sledimo svojemu sijaju, kot bi rekel Joseph Campbell. Izbiramo malo več sreče, kot smo jo pred trenutkom. Živimo v sedanjosti, ne preteklosti v obžalovanju, kot bi rekla Kassandra – Suzan Ashley, niti ne živimo v prihodnosti. Polno smo prisotni tukaj in zdaj. To je naša moč. Skupaj rastemo, da bi opogumljali drug drugega.

Res je, življenje je lepo! Čas je, da to zares cenimo. Naše življenje je prežeto z lepoto, veseljem in mirom. Zdaj pa res uživajmo v tem.

Ljubek pristen srčkan srečen bogat harmoničen razkošen jasen iskren ljubeč miren božanski blažen iskriv sijajen dan poln božanskega obilja.

Življenje je res lepo in ti si ustvarjaš čarobnost – zato izbiraj več sreče. Lepa si na vseh ravneh. Ti si močna kreatorka.