POZDRAV PLESU SRCA!!

 Pozdrav poletju! Kljub nalivu, ki je tako močno zalil – presenetljivo – vse v trenutku, se ga veselim. Kako lepo je čutiti hladne kapljice na vroči koži. Kako vznemirljivo je bilo iti ven po sveže oprano perilo, ki je viselo na vrvi ravno kakšno uro. Malo pa ga je pregrelo sonce!

Vsak naliv mine.

Včasih prinese osvežitev. Včasih pa tresk in strele, ki razparajo nebo na dvoje s svojim svetlobnim udarom. Razsvetli že davno zakrito pod težo občutkov krivde, sramu, izgubljenosti ali česarkoli drugega težkega.

Kdaj potrebujem udar strele, da mi postane jasno, kar se res dogaja v ozadju. Da me razsvetli. To mi je tako dragoceno. Neprecenljivo. Daje mi priložnost, da pogledam v ogledalo odsev tega, kdo sem. Si še želim biti to? Sem to res jaz? Je to moja resnica? Je to moj pristen odsev? Če ni, kako lahko naredim, da je bolj po moje in še bolj pristen?

Preseneti me s svojo močjo. Tako, da me strese in hrkati predrami iz vsakdanjih malenkosti. Kaj si želim v resnici? Kaj so moje najbolj drzne sanje? Sem poravnana z njimi? Sledim svojemu srcu? Osvetli kaj je resnično pomembno! Vse ostalo pa izgine nazaj v temo.

Moč nevihte imamo v sebi, da lahko polno zaživimo. Polno lahko sijemo. To je zdaj naš čas. Ni treba, da doživim pretres, da se poravnam s svojim srcem. Lahko to izbiram vsak dan! Malo po malo. Vsak dan poslušam svoje srce, kaj pa si jaz resnično želim. To je moja odgovornost. To sem jaz v resnici. Sijanje. Pristnost. Ljubezen. Vse to sem in še veliko več – čaka me svetla prihodnost.

Ljubek sijoč pristen lahkoten blažen vesel edinstven živahen sočen blažen navihan spontan dan poln božanskega obilja!

 

Čarobnost je v zraku. Zdaj živimo po svoje. Naj se naše srce odklene še večji sreči.

Poglej mojo internet stran za še več navdiha... matejakoser.com

SPREJEMAM

 Razmišljam, da ni moje razmišljanje, kako nisem dovolj dobra, kako ne pišem dovolj dobro, kako ne vem kaj, ni dovolj dobro z mano… in podobno – samo priročen izgovor, da se ne potrudim dovolj zase.

Nič ne pomaga bolj kot vaja. Vadim.

Jaz se nisem pripravljena potruditi zase, kdo pa se potem bo? Kako se reče, da je to hipokritsko? Hinavsko? Kaj pa vem, kaj je prava beseda. V glavnem, ni prav, da od drugih pričakujem, da me bodo imeli radi iz vega srca, če se sama nimam. Drugi mi nikoli ne bodo mogli to dati v polnosti, ker bom vedno dvomila v njih, tako kot vase.

Lahko pa se zdaj sprejmem. Lahko zaupam, da mogoče nisem dovolj ali da sem preveč – sem pa ravno prav jaz. To me dela fantastično.

Spomnim se, kako sem si nekoč samo želela, da bi me cenili kot to, kdo sem. Takrat sem prvič spoznala, da je tudi to možnost. Bilo je kar VAU!

Včeraj sem brala tako zanimivo knjigo! Bilo je tako, da ji je rekel, da naj zmanjša ali utiša svojo igrivost, no naklonjenost njemu. Igrala sta, da sta poročena, pa ji je rekel, da pretirava. Točno tako se jaz počutim, kot bi mi nekdo skozi pravi, naj zmanjšam svojo dobro voljo, pa svoje veselje, pa svoj optimizem, pa svojo srečo, pa svoje sijanje!

NE! NE BOM!

Rada sijem na polne in kar žarim od veselja in sreče! Življenje je tako lepo! Zares! Zdaj pa ga živim polno!

Ljubek čaroben lahkoten blažen dan poln božanskega obilja!

 

Zaupaj si! Neverjetna si! Zdaj pa sij!!! Sledi svojemu srcu!

Poglej mojo internet stran za še več navdiha... matejakoser.com

LJUBEZEN VODI

 Dovolj imam sranja! Tako od drugih kot svojega! Še bolj imam dovolj svojega!!!

Kako polna izgovorov sem, da si ne ustvarjam lepšega življenja. Zdaj sem zadovoljna! Pa mi to ni dovolj! Rada bi cvetela! Vzbrstela! Žuborela! Se smejala kot poskakovanje v bistrem potočku! Bila igriva! Sledila svojemu srcu! Se res smejala iz srca in bila srečna! To bi mi neznansko ugajalo! To bi mi bilo še bolj pri srcu!

Seveda, naj se nadaljuje mir!

Zdaj sem komaj potopila prst na nogi v morje možnosti, pa me že vleče dalje! Kako sem vznemirjena! Tako se veselim! Moje življenje se spreminja na boljše!

Ni me več strah obilja možnosti in priložnosti. Naj ljubezen vodi mojo srčno pot! Naj me poravna na njo!

Zdaj je moj čas!

Lahko sijem na polno!

Dovolj je bilo mojega sranja, zakaj ne! Najdem lahko enako veliko razlogov, zakaj ja!

Čas je, da neham poslušati glas strahu in se usmerim na glas ljubezni. Bolj kot na strahove, lahko pogledam, kaj pa so moji upi. Zaupam jim, da so zame! Šepeti duše so, ki me želi popeljati dalje! V prostranstvo ljubezni in lahkotnosti, igrivosti!

Ljubeč ljubek čaroben dan poln božanskega obilja!

 

Sledi svojemu srcu! Izjemna si! Uživaj! ZaUPATI! Kako lepa beseda, zaupati, da so naši upi šepeti duše – pravi za nas in se usmeriti na srčno pot!

Poglej mojo internet stran za še več navdiha... matejakoser.com

ODKRITA

 Neverjetno zanimivo mi je, kako hitro se ujamem v pričakovanja drugih. Igre krivde ali vzbujanja krivde pri drugih. Fascinantno mi je tudi, kako dobro znam to izkoriščati!

Če mi ni za ustvarjati, se samo podam na pot krivde. 'Eh, boga jaz, kaj vse so mi naredili! Krivica. Ni čudno, da samo vegetiram! Diham. To je dovolj!'

Popolno. Vloga žrtve. Nič ne rabim narediti, da bi se počutila boljše. Priročno za vse moje lene dni, ko ne želim sprejemati odgovornosti za svoje življenje.

Ali pa gre krivda v drugo smer! 'Tako zelo sem se veselila, da boš prišla, kot si rekla. Pa te ni bilo. Kaj bi mi zdaj to, pa to naredila?'

Še bolj popolno! Druge izrabljam, seveda ne tako očitno, kot sem napisala zgoraj, da potem naredijo, kar bi radi. Oni se operejo krivde, jaz pa imam zadoščenje! Popolna igra, kjer se vsi delamo, da sploh ne vemo, zakaj se gre. Vsak pa nekaj dobiva iz tega! Nekdo odpustek, drugi pa manipulacijo, da se ne rabi sam potruditi. Na obeh straneh sem. Priznam.

Zavračam občutke krivde. Če želim nekaj od nekoga, direkt vprašam. Brez prikritih motivov. Prosim, za kar si želim. Potem pa to sprejmem. Ni se treba igrati dima in ognja. Kdo je kaj zanetil in se potem skrivati za dimom nejasnosti. Lahko sem odkrita. Lahko neham nositi občutek krivde, ker živim pristno – po svoje. In lahko neham s tem, da v drugih vzbujam krivo.

Saj mi gre dobro. Sprejmem. Naj delajo, kar želijo. Pustim jim! Hkrati pa pustim sebi, da delam, kar je meni v največje zadovoljstvo – živim po svoje.

Ljubek čaroben sijoč navihan blažen igriv iskren lahkoten živahen sijoč vesel radosten razkošen razigran dan poln božanskega obilja!

 

Sledi svojemu srcu! Zaupaj si! Neverjetno moč imaš, da si ustvariš življenje, ki je zares srčno – tvoje. Vso vesolje se je zarotilo, da ti pomaga! Juhu!

Poglej mojo internet stran za še več navdiha... matejakoser.com

BOLJ MOJE

 Kaj ni to zanimivo, da pianistka vadi vsak dan ure in ure, da lahko igra lahkotno v zaželenem tempu – jaz pa mislim, da se mi je nekaj posvetilo in bo od zdaj naprej drugače. V resnici pa je čisto enako. Vaja in vaja. Spoznam. Potem pa to zvadim, da je utečeno v življenju. Postane vedno bolj integrirano v vsakdanjih. Vedno bolj moje in vedno bolj domače.

Zdaj sem se nekaj spomnila! Tako rada ustvarjam! To bi lahko vsak dan malo vnesla v svoje življenje, da resnično postane del mene. Neverjetno bi me razveselilo, da imam tako fantastične ideje in jih potem izpeljem. Vsak dan malo. V mojem lastnem tempu! To bi mi bilo fantastično! Danes bom začela!

Včeraj smo imeli tako lepo meditacijo, ki mi nahrani dušo in me čisto pomiri. No, zmehča, da se lahko ljubezen bolj vpije.

Zdaj pa sem navdušena nad novim receptom! Poskušala bom narediti rižev tofu. Prvič! Sploh nisem vedela, da obstaja! Pa je tako enostaven recept. Kar zapisala ti ga bom (ali pa sebi 😊😉), da ga imaš pri roki. Rada eksperimentiram.

Recept za rižev tofu. Zdaj!

100 gramov riža (namočimo za tri ure; desetkrat speremo (ne vem zakaj tolikokrat, ampak tako je bilo v receptu); odcedimo);

dodamo 250 do 750 ml vode, odvisno kako mehak ali trd tofu bi radi;

potem pa to kuhamo na malem ognju, da se zgosti;

začimbe in sol (jaz bom dodala česen, pa mogoče začimbno mešanico za piščanca ali zelenjavo, ali pa curry).

Zmes vlijemo v keramičen pekač ali skledo. Pustimo nekaj ur v hladilniku, da se strdi in imamo domač tofu! Neverjetno enostavno!

Javim, kako je uspel!

Kaj pa tebe zdaj navdušuje? Danes si to ustvari!

Ljubek čaroben sijoč navdihnjen živahen radosten igriv razkošen pester bogat blažen šarmanten jasen vesel dan poln božanskega obilja!

 

Živi svoje življenje po svoje, naj se ti razvije v čarobnost srčnosti! Sledi svojemu srcu! Živi! Bodi živa, tako da uŽIVAj!

Poglej mojo internet stran za še več navdiha... matejakoser.com

ZARES IZ SRCA

Zdaj je čas prenove. Notranje. Sledenje svojemu sijaju je postala možnost, ki ni več vezana na prihodnost. Zdaj v tem trenutku jo lahko izbiram.

'Kaj si pa jaz želim?' Je vprašanje, ki me vodi v notranje pokrajine srčnosti. To ni sebično. Je naravno. S tem, ko se osredotočam nase, lahko komaj zares živim iz srca.

Seveda ustvarjajmo ravnovesje z družino, partnerjem, sosedi, druženjem, prijateljicami, sestro. Enako kot bi rada ustvarila ravnovesje med delom, sprostitvijo, igro. Uravnovesila bi rada čas zase in druženje.

Vse to je mogoče.

Najdragocenejše pa je, da sama pišem scenarij življenja, kot si ga resnično želim. Ne rabi biti popolnoma napisan. Izdelan. Lahko je predlog ali smer, v katero si želim. Dovolj je, da sem poravnana s srcem. To je potem moja pristna narava, ki me vodi.

Živimo v času obilja, ko imamo vsega dovolj. Vedno imamo vse, kar resnično potrebujemo.

Kaj pa si resnično želiš, da ti ob tem zaigra srce? Zdaj si uresniči to. Stopaj proti srčnim željam. Vsak dan jih izbiraj, da so ti bolj in bolj blizu.

Ustvarjaj si življenje, ki ti je resnično pri srcu. Zdaj.

Ljubek čaroben ljubeč navihan igriv miren radosten razkošen blažen bogat dan poln božanskega obilja!

 

Sprejmi se in lepoto, ki jo nosiš v srcu. Izjemna si in čudovita. Pokaži se v vsem svojem sijaju. Sledi svojemu srcu, moja draga!

Poglej mojo internet stran za še več navdiha... matejakoser.com

ZAUPAJ POTI SRCA

 Dnevi tako hitro minejo. Spanje. Zajtrk. Meditacija. Delo na računalniku. Kakšen pogovor. Pranje perila. Pomesti. Posesati. Preobleči posteljo. Skuhati čaj. Narediti limonado. Posodo pospravit. Skuhat. Stuširati. Branje. Mogoče film. Spat. Tako vsako dan skoraj isto z različnimi odtenki.

Potem pa mine leto. Dve. Nešteto. Pa živim svojo strast? Ali samo opravljam vsakodnevne obveznosti, kaj se pričakuje od mene in kar naj bi, pač, vsakodnevno počela?

Kje je tu odtenek mene? Kje sem jaz v vsem tem? Kaj je odraz resnične mene?

Pišem. To je moja strast.

Drugače pa živim običajno življenje. Včeraj sem tako uživala, ko sem ležala na viseči mreži in brala. Božansko.

Več takih dni bi si lahko privoščila. Umirjenih.

Slikala sem na skodelice. Jih zapekla, tako da imajo zdaj trajen napis sledi svojemu srcu. Počutim se ponosno in so mi resnično všeč. poslikala sem jih s srčki. Simbolom, ki me spominja, da je moje srce moj pravi vodnik. Zame. Vsak pa ima svojega. Ni univerzalnih nasvetov. Ali želja. Vsak ima svojo unikatno pot. Nekatere poti se dotikajo. Prekrivajo ali smo namenjeni v isto smer. Tukaj pa si lahko pomagamo.

Najboljše pa je, ko si resnično zaupamo in sledimo poti, ki je naša.

Zabavno je stopati po poti, ko ustvarjamo odnose, ki so resnično iskreni. Bližina. Toplina. Prijateljstvo.

Zdaj se mi je na čaju izrisal slonček. Morda pomeni družinsko srečo, saj je to prvo na kar sem pomislila.

Ustvarjam si čarobno življenje. Danes. Ne dopusti, da grem mimo neobarvano v tvoje srčne tone ljubezni. Izjemna si.

Ljubek čaroben sijoč pristen lahkoten nagajiv optimističen vesel radosten živahen pester bogat blažen miren harmoničen dan poln božanskega obilja!

 

Izjemna si, veš. Sledi svojemu srcu!

Poglej mojo internet stran za še več navdiha... matejakoser.com