V TOKU LJUBEZNI!

Življenje je lepo!

Kako prija tuš. Kot da sem vsa oprana do zadnjega kotička duše in še čez. Ne kot da sem – RES sem! Voda me očisti in v meni prebudi reke sreče in toka ljubezni, ki je neustavljiv. Stalen. Stabilen. Mogočen. Močen. Vedno prisoten.

Pač, obožujem reko, ki je kristalno čista Ljubezen, ki se izraža v tem trenutku kot jaz. Obožujem, da imam privilegij, da lahko živim svoje življenje po svoje. Zdaj je to pisanje in pitje vode, zavita v roza haljo – živo roza in s turbanom iz brisače. Življenje je zabavno v vseh pogledih.

Danes sem imela čast, da sem se malo igrala. Bilo je zabavno. Sproščujoče in čisto sem bila v trenutku. Otroci so tako polni življenje, nedolžni in polni veselja, ki jim kar sveti iz oči. Privilegij je, da sem lahko skozi igro odkrivala čarobne svetove.

Res je bilo lepo.

Še zdaj mi je.

Moja muca Bliss pa se boji obiskov. Skrivala se je večino časa za sedežno.

Zanima me, če se tudi jaz skrivam večino časa ali vedno sijem?

Bliss ima tako srečo, da smo jo vsi želeli cartati in smo tudi jo. Uživa v tem in je takoj začela presti. Strah pa ji preprečuje, da bi skozi uživala v tem, kar je tudi njej v ugodje.

Kaj meni strah preprečuje?

Sem vedela, da je mačje življenje velikega pomena v mojem življenju. Prava moja učiteljica je, da se bolj zavedam sebe. Mislim, da je ona posvojila mene.

Pa je strah resničen? Ali samo pomeni, da gre za veliko meni zelo pomembno zadevo, ki se je veselim uresničiti in je to samo vznemirjenje? Veliko pričakovanje.

Bolj mi bledi privlačnost rutine. Kaj če je vse novo, kar si zares želim – izven cone udobja? Verjetno je res, ker če ne bom dobila in živela isto kot do zdaj.

Mislim da je Boris Vene napisal skupaj z Nikolo Grubiša, da je definicija norosti, da delaš isto in pričakuješ drugačen rezultat.

Strinjam se.

Danes sem odločila prepustiti reki Ljubezni. Naj me nese, kam me želi. Pa saj je rekla Ljubezni, kaj slabega že ne bo prinesla in pričakujem samo dobro in fantastično. Res se veselim. Imam čudovito življenje in postaja še bolj čarobno.

Prepuščam se vsa reki Ljubezni. Kar bo, pa bo. Pričakujem Ljubezen!

Ljubek pristen srčkan srečen pisan lahkoten zabaven dan poln obilja, bogastva in razkošja v vseh pogledih.

Rada se imej z vsem srcem!

Juhu!

SPROŠČENO RAZISKOVANJE SIJAJA!

Bila je pestra noč polna pustolovščin z mačko. Mislim, da bi rabila napis: »POZOR HUDA MAČKA!«

Zdaj se je že zelo razživela in bi se vso noč igrala. Zjutraj pa bi se že cartala naprej. Od kod ji toliko energije. Upam, da si bova uskladili najina bioritma.

Včeraj je bilo tako fajn, ko sva zaspali na sedežni skupaj in začelo se je mračiti. Prav zadremali sva. Obe sva predli kot mački.

No, življenje mi je veliko bolj zanimivo in pestro. Zdaj lahko rečem, da imam spet nočno življenje – po dolgih letih. Prav zabavno je, sploh zjutraj, ko se želim vstati in imam oči zalepljene ali bolj popeskane. Kje so ti časi? Ampak bili so lepi, zdaj pa so še lepši časi. Zaupam v to.

Zdaj moja muca Bliss raziskuje po kopalnici. Prav radovedna je in vse jo zanima. Vse ji je tako novo in sveže. Prav zabavno ji je vse skupaj. Od mirne muce, ki je samo ležala, je zdaj kar oživela in vsak kotiček si želi osvojiti. Pestro jo je opazovati, da je moje življene kar dobilo druge dimenzije.

Sem jaz kdaj kot mačka in vse raziskujem, ali sem samo bolj lenobna na sedežni garnituri?

Zdaj dela zvoke, kot bi čivkala. Zabavna je. Vsepovsod je je polno, prav nemirna je. No, zdaj sedi na okenski polici in opazuje svet zunaj, to ima rada. Za zdaj še bo notri, ko pa se bo čisto udomačila, pa bo seveda lahko raziskovala tudi zunanji širši svet. Verjetno se zelo veseli. Jaz pa tudi za njo.

Se sama prestrašeno skrivam v kotu ali si pogumno ogledujem svet? Velikokrat sem samo v kotu in pri miru, ker mi je to najbolj znano, zdaj pa dobivam pogum, da raziskujem na veliko. V vseh ravneh. Zaupam, da me svet vodi, ljubezen vodi k mojemu največjemu dobremu. Življenje je ljubko in čas je, da ga sprejmem in objamem kot takega.

Berem tako zelo zanimivo knjigo serije Sedem sester in kar me ne spusti stran. Zdaj imam še samo zadnjih sto strani od skoraj sedemstotih. Pa knjiga je v angleščini. Res sem ponosna nase. Dobro mi gre. Želim si stari staromoden zeleni debel slovar angleško slovenskega jezika in obratno. Tako, za kakšno besedo, da se širim v znanju.

Zjutraj imam uro meditacije in Bliss je bila užaljena, da se nisem cartala z njo, da sem jo kar že zjutraj pustila samo. Tako je vsake toliko zamijavkala, kot bi preverjala, če sem še tu in se ji bom oglasila. Seveda sem jo poklicala k sebi. Cartanje pa sva zdaj nadoknadili na polne.

Počasi se navaja. Včeraj ko že celi dan ni nič jedla, sem jo peljala k veterinarju, če je kaj zbolela. Vse je bilo normalno, le da ji je odpornost padla po sterilizaciji in je bila rahlo prehlajena. Dobila je terapije in takoj je bila boljše. Vem, da je bila v stresu zaradi posvojitve, ampak vesela sem, da se poiskala pomoč. Počutila sem se tako nesposobno, da skrbim za muco, ampak saj imam šesti čut – materinski. Naredila sem vse, kar sem lahko, da se je počutila dobro in sprejeto – domače. Vseeno pa je iz mene izvabilo glasek krivde, da nisem dovolj – seveda izvirajoč iz otroštva, ko sta starša želela, da sem nekaj, kar nisem. Zanimivo pa je bilo, da takoj, ko sem si to priznala, je to izvodenelo. Izginil je občutek krivde, moje vso telo se je sprostilo in začutila sem val samozavesti, da jaz to zmorem. Vedela sem, da bo Bliss dobro, tudi če je ne peljem k veterinarki, da rabi samo čas, da se navadi, ampak vseeno sem bila pomirjena, ko se je potem takoj počutila boljše.

Ponosna sem nase, da se tako hitro premikam skozi občutja in se hitro vračam na površje k svetlobi, soncu, sreči in zadovoljstvu – miru in notranji harmoniji. Res sem ponosna nase z vsem srcem.

Zdaj pa je čas, da si malo pospravim, čeprav se ne bom mogla upreti, da še najprej preberem nekaj stvari.

Ljubek srčkan sijoč pristen vesel radosten iskren lahkoten fantastičen veličasten navihan jasen zabaven dan poln smeha in pristne bližine.

Sledi svojemu srcu. Zadnjič sem videla na olju napisano sledi srcu in bilo mi je lepo, da se je slogan prijel v vseh pogledih. Srce je tvoja moč in tvoj glavni vodnik. Rada se imej in uživaj danes!

SIJAJ ALI VESELJE?! OBOJE!!!

Veš kaj, zdaj pa ti bom povedala, česa sem se včeraj tako veselila! Dobila sem najlepšo zeleno oko muciko na svetu z oranžnim »flekom« okoli oči. Prav prisrčna je. Zdaj se še navajava, ampak ima tako mehko dlako in tako lepo jo je cartati.

No, to je bilo moje darilo. Zdaj pa ne vem, ali bi ji dala ime Bliss ali Joy. Nekaj do tega bo sigurno.

Zunaj je tako lepo sonce, ampak kar mraz. Narava je čudovita. Dobro sem spala. Naredila sem si hitro kopel, da sem bila odmočena. Prav prijalo je. Danes pa sem si oblekla najljubšo trenerko svetlo modre barve, ki jo obožujem.

Včeraj sem imela obisk, ki mi je tako pri srcu. Čas je hitro minil in bilo je zabavno. Spet sem čutila povezanost in radost. Vesela sem, da imam ob sebi tako dobre in srčne ljudi.

Muco sem posvojila, pa je tako prestrašena. Saj je že razcartana, navajena ljudi, ampak še vedno se trese, ko jo božam. Počasi se bo navadila. Sploh ne more sprejemati ljubezni, ker samo gleda, kako bi pobegnila. Vsaj na začetku je bilo tako.

Kaj če smo v sebi vsi tako prestrašeni, glede na to, kaj smo že vse doživeli v tem ali prejšnjih življenjih in se sploh ne moremo sprostiti v sprejemanje dobrega? Kaj če nam je strah tako globoko vcepljen v našo bit, da se sploh ne moremo sprostiti v našo resnično naravo? Kaj če so strah ali groženj izrabljali, da so nas kontrolirali in imeli tam, kjer smo bili najbolj koristni za sistem – ali za bogatenje drugih?

Strah nas odklopi od našega bistva in zaupanja v dobro. Tako nismo pri sebi. Vsaj jaz vem, da ko sem v strahu, ne morem biti dejavna, ustvarjalna in pristna. To pa je verjetno največji razlog, zakaj nas želijo ohranjati v strahu. Ampak ne več! Zdaj se začenja nova doba in jaz sem odločena, da stopim v pet dimenzionalno realnost svetlobe. Tako je to! To je moja odločitev. Zato zdaj spuščam vse stare navezanosti na strah. Zdaj je čas, da se popolnoma predam sreči, ustvarjanju in radosti srca. Zaupam, da je Bog dober, da ljubezen vedno zmaga, tako kot tudi resnica in pravica, to izbiram, zdaj in za vedno.

Kako se jaz najlažje spravim iz strahu?

Da pogledam v situacijo, točno v oči in se soočim z njo in jo sprejmem. Izmikanje, otopelost in zamotenje z drugimi stvarmi (hrano, filmi…) ne pomagajo.

Sicer pa še nikoli ni bilo tako hudo, kot me je strah strašil! Še vedno se je vse dobro, celo fantastično izšlo, tako se bo tudi zdaj! Zaupam v to!

Zdaj pa grem cartati svojo muco Bliss! Ali Joy, saj se bom danes odločila.

Ljubek pristen srčkan sijoč srečen sijoč izjemen dan!

 Življenje je lepo in zdaj srkajmo lepote tega čarobnega življenja. Danes si bom vzela dan za počitek in uživanje, da sem ves dan lahko samo doma in delam točno to, kar se mi zljubi. Danes bom ves dan posvetila Bliss.

SPROŠČENA ZA SPREJEMANJE ČAROBNOSTI

Danes pa čakam na zelo veselo novico! Zelo se veselim, da bom dobila, no, naj še bo skrivnost.

Veliko pa zadnje čase razmišljam, kaj mi je bilo rečeno na zadnjem odmiku, da so stvari nadomestilo za povezanost z Bogom. Ne bom našla sreče in topline ali bližine v stvareh. Tega mi ne morejo dati. Lahko pa se povežem s sabo, s svojim višjim jazom, dušo, srcem in je to moja osnova za zadovoljstvo in recept za srečno življenje.

Dnevi so mi tako kratki in komaj čakam, da si ve organiziram. Kaj sem res podležena temu, da sem »kontrol freek« ali kako bi to prevedli – obsedena kontrolorka? Vse želim imeti pod nadzorom, zato se upiram fantastičnemu življenju, ki me čaka in je veliko bolj pisano, kot ga živim zdaj. Kaj pa če me življenje, Bog, Ljubezen vodi, da si ustvarim zares čarobno življenje? Kaj če bi zares čutila, da ima Bog širšo sliko, da ima veličastnejši načrt, kot ga bom jaz kdajkoli zmogla spesniti? Kaj če bi opustila mojo malo sliko, ki jo tako močno stiskam v rokah, da so mi vsi členki obledeli zaradi pomankanja pretoka krvi v prstih? Kaj če bi se sprostila? Kaj če bi zares uživala? Kaj če bi spustila vse in bi zaupala, da je zame poskrbljeno?

Kaj če bi zdaj zares živela tako, kot je predlagal Martin Kojc, da zaupam, da je vse zame. (Tudi to, da se mi želja ne izpolni takoj ali da se sploh ne izpolni.)

Preveč stroga sem do sebe. Čas je, da se res sprostim in pustim, da me trenutek navdiha povede v drugi trenutek navdiha in intuicije ter tako naprej. Kaj če bi zaupala, da bom dobila, kar si želim, točno ob pravem času?

Več kaj je rekel Kryon: »Vedno sem na najboljšem mestu, ob najboljšem času in z najboljšimi ljudmi.«

Tako je!

Občutila bi mir na vsakem koraku. Ne bi rabila stiskati in pritiskati stvari, ker bi to pomenilo, da ne zaupam, da mi bo dano, kar je v moje najvišje dobro. Rada bi zaupala. Želim si zaupati. Gob, mi pomagaš pri tem, prosim? Vodi me.

Zunaj sije tako lepo sonce in se že veselim, da bom šla malo ven na sprehod z mojim fotoaparatom. Zadnje čase se dobro razumeva.

Kako pa si lahko bolj sproščena ti?

Danes se vsa predajam, ne moja volja, Tvoja volja. Bog uporabi me, da ti služim in udejanjam Ljubezen v tvojem imenu.

Ljubek pristen hvaležen radosten lahkoten srčkan jasen blažen sijoč vesel živahen dan!

Življenje je krasno, zakaj ga ne bi uživali na polne. Bolj kot sem hvaležna za vse, kar imam, več dobrega privlačim v svoje življenje. Juhu!

ČAROBNOST TEBE!!!

Kam vsi tako hitimo? K smrti?! Če pa še zares nismo niti živeli?! Kam se nam tako mudi?!

Danes sem spoznala, da sem si ustvarila čudovito življenje.

Velikokrat pa mi glas strahu tako odločno in glasno pripoveduje svojo zgodbo – ali eno izmed nešteto verzij grozljivk, ki si jih je zamislil in jih utemeljuje, ko pa se nikoli v resnici niso zgodile. V preteklosti je bilo še vedno od znotraj je votel, od zunaj pa ga nič ni. To je pregovor o strahu, ki drži. Popolnoma. Še vedno se je vse dobro končalo. Ta povečana glasnost strahu pa mi preprečuje, da bi polno uživala v tem trenutku. Kaj pa mi pravi glas ljubezni? Kaj če bi ta mili, nežen, tih glasek povečala in ga ojačala na polne?! Vedno imam izbiro ali ljubezen ali strah, kot bi rekel tečaj čudežev. Kaj bom poslušala? Katero postajo bom izbrala? Še vedno se je izkazalo, da je glas strahu vedno pretiraval in me samo ohranjal v občutku nemoči in preobremenjenosti.

Zdaj pa je čas, da si malo popustim, da sem malo bolj prizanesljiva s sabo, tako kot bi bila z ljubo prijateljico! Pa saj sem si prijateljica, ali ne!? (Če ne pa je zadnji čas, da si postanem! Kajti s sabo bom preživela vso življenje! Nihče ne bo toliko z mano kot sem jaz sama s sabo, zato je čas, da ustvarjam kvaliteten zdrav iskren poživljajoč odnos…)

Kaj bi mi rekla Ljubezen?

Živi polno in uživaj! Privošči si kaj lepega! Uživaj v tej radosti življenja in šarma, ki ti ga nudi vsak trenutek. Čas je, da se popolnoma predaš svoji čarobnosti. Uživaj v tem, kaj si si že ustvarila, vse ostalo pa se bo uredilo, še vedno se je.

Mogoče si zdaj v času zime, ko se vse pripravlja ali si nabira nove energije za nov začetek, novo Zemljo. Mogoče si v času pomladi, ko že brstijo prve ideje, kako bi rada živela ali pa si v jeseni, ko bogato obiraš sadove svojega dela, užitka. Vseeno, kje si, najpomembneje pa je, da ohranjaš svojo povezanost s svojim srcem, to je tvoja moč, to je tvoja super moč, to je tvoja nadnaravna moč! Tvoje srce ve. Pomikamo se iz dobe uma in ustvarjanja z akcijo – moškega načina – v dobo sprejemanja – ženskega načina – zato je tako pomembno, da res poslušamo svoje srce. Kar imamo v srcu, bomo privlačili. Če imamo mir, bomo privlačili še več tega. Če imamo obilje, bomo privlačili še več tega. Vse, kar imamo od znotraj, privlačimo navzven ali bolje rečeno ustvarjamo navzven.

Danes pa si ustvari čaroben dan in praznuj svojo čarobnost! Izjemna si! Uživaj v čarobnem življenju, ki si si ga že ustvarila. Ustavi se. Zdaj pa polno zadihaj lepoto tega trenutka. Čutiš zadovoljstvo, kako daleč si že prišla? Uživaj v tem čarobnem trenutku sedanjosti. Zate je. Vse je darilo zate!

Ljubek pristen srčkan sijoč razcvetel jasen navihan dan!

Živi svoje življenje na polno, zdaj je čas povezanosti same s sabo, uživaj v tem čarobnem času! Juhu! Uživaj v čarobnosti sebe! Sij, moja draga, sij!

ŽGEČKLJIVA SLADKOST TRENUTKA

Veš kaj, dobila sem sporočilo, da naj malo pospešim. Če pa imam rada svoj počasen tempo. In lagodnost. Rada imam mir in da si za vse vzamem čas in da dam vsemu popolno pozornost!

Tako sem uživala v kapljicah na vejah in uspele so mi dobre fotografije. Jih bom kaj objavila, tudi v blogu. Usposobila sem si moj stari dobri fotoaparat z objektivom in uživala sem v bližnjih posnetkih kljub dežju.

Spomnim se, kako sem kot študentka delala tri mesece, samo da sem si lahko kupila najboljši fotoaparat. Zdaj imam drugega, ker takrat so še bili na film s šestintridesetimi posnetki, ki si jih dejansko nesel razvit k fotografu in jih prej sploh nisi videl. Zabavno! Zdaj pa lahko na enem sprehodu naredim sto ali tristo fotografij. Zlahka.

Časi se spreminjajo na boljše. Zaupam v to! Vem, da se! Vse, kar ni pristno, resnica, pravica, ljubezen – love, light and truth – bi rekla Kassandra Suzan Ashley, se raztaplja v luže kot sneg in mati Zemlja jih vse posrka.

Včeraj sem tako uživala v poslušanju dežja! Čarobno lepo je bilo! Danes je samo blago rosilo, pa je tudi bilo čarobno!

Zdaj sem se pomnila, da sem slišala od Suzan, da bolj ko sijemo, bolj se nas manj kot ljubezen ne more niti dotakniti niti se nam približati. Samo moje sijanje je pomembno.

Danes sem sijala, ko sem se lepo oblekla, si zakurila ogenj v peči, šla na kratki sprehod, se vrnila na toplo, brala knjigo, ki jo obožujem. Zdaj sem že začela brati nadaljevanje in je tako nagajivo, da se ji ne morem upreti. Kako je srčkana! Res je, da je debela, ampak se splača.

Še bolj želim uživati, saj se tako počutim res živo.

Ljubim svoje življenje.

Ljubek pristen srčkan sijoč srečen pisan lahkoten živahen edinstven ustvarjalen žgečkljiv strasten harmoničen miren dan!

Zaljubi se v svoje življenje, nudi ti toliko užitkov in lepih trenutkov – vsak dan znova!

TOPLINA SRČNOSTI DOMA

Kaj bi rada danes bila?

Veselje.

Veselje!

Kaj bi rada danes bila?

Ljubezen!

Kot nas je učila Suzan Ashley: »Jaz sem ljubezen. Vse je ljubezen.«

Kaj pa si ti želiš biti danes?

Vse si lahko, samo izbereš. Pri vdihu si rečeš: »Jaz sem veselje.«

Pri izdihu pa: »Vse je veselje.«

Včeraj sem že želela kontrolirati situacijo in sem želela preveč dajati, da bi imela vsaj malo kontrole. Zdaj pa spuščam! Zdaj se umirjam! Zdaj sem bolj lahkotna. Zdaj spuščam napetost in samo sem. Sprejemam vse kot darilo. Vse je zame, kako potem lahko gre kaj narobe. Ne more iti. Vse je zame.

Zunaj tako lepo dežuje in poslušam dežne kaplje. Od znotraj pa me greje topel ogenj, ki pleše v svojih temno oranžnih barvah. Res je lepo in čarobno. Pravo razkošje. Prava pravljica. Res imam lepo življenje.

Sprejemam, da sem to, kdo sem. Spuščam. Dovoljujem, da sem vodena. Prepuščam. Ni mi treba vedeti vsakega koraka, vseeno pa zaupam, da sem na vsakem koraku polno vodena. Vsak dan je polno pustolovščine. Tudi danes.

Komaj že čakam, da grem naprej brati knjigo. Napeta je in želim si, da se bo vse razvozlalo. Kako si želim samo biti v tem udobju in sprejemati užitke, ki mi jih nudi življenje. Kako lepo preprosto življenje imam. Zdaj si počasi kuham riž z gobovo omako, zraven pa bo francoska solata. Mogoče si še bom spekla kruh. Lahko bi. Imam tako dober recept od medicinskega medija. (https://www.medicalmedium.com/blog/berry-bread) 

Mogoče pa ga bom naredila, saj bi mi ugajal in me razveselil zraven francoske solate.

Hrana me vedno razveseli. Komaj čakam, da si skuham kosilo, kar bo božansko dobro.

Kaj si se kaj pohvalila zadnje čase?!

Ti si božansko dobra. Jaz sem božansko dobra. Jaz sem izjemna. Ti si izjemna. Vzemi si to k srcu, ker je res! Vse to je resnica!

Ljubek pristen srčkan iskren jasen blažen mogočen dan poln veselja.

Uživaj, za tvoje življenje gre!

BOGASTVO SRCA JE NEPRECENLJIVO!!!

 Nekaj čarobnega je v tem, da imam ogenj v peči in gledam rdeče plamene, kako se igrajo in poskakujejo, hkrati pa grejejo moj dom. Res mi je všeč, da imam toliko topline.

Imam toliko še za postoriti, da me kar zasipa z delom. Vem, da bi vse takoj! Zdaj! To me kar ohromi, da kar ne bi nič najraje. Ampak kot je rekel profesor na faksu, ki je bil nadpovprečno srečen, da se slona poje po kosih. Tako bom jaz tega pojedla po kosih. Ne jem mesa in ne bom naredila nič slonu, samo vse, kar imam za narediti, bom naredila po kosih – manjših delih. Če vsak dan naredim nekaj, se vsak dan bliže svojemu sanjskemu življenju. Pa če to ni razkošje, potem pa ne vem, kaj je.

Darila so darila in nič ne rabim narediti v zameno. Suazan Ashley me je spomnila, da če dajem, naj res dajem iz srca – brez drobnega tiska. Od drugih pa naj prejemam iz srca, brez podtalnih iger in neizrečenih pričakovanj ali namenov, za katere se nisem prijavila.

Zdaj je čas mojega užitka.

Bila sem na zabavi, že nekaj časa nazaj in bilo mi je zelo neprijetno, ko me je močno okajen moški pozval, da naj se zagovarjam, zakaj ne jem mesa. On pa ga ima tako rad. Sploh ne vem, zakaj sem se spustila v debato, ampak očitno, da sem bila tako dolgo tiho, da sem čutila, da res moram spregovoriti. Rekla sem mu, da zato, ker imam rada živali, samo ne na krožniku. Tu res nisem, da bi kogarkoli prepričevala, vsak je in živi po svoji vesti. Takrat sem čutila posmeh in sram, ker nisem kot drugi, zdaj pa sem ponosna, da sem povedala svojo resnico. Ni pa je treba več dajati na oglasno desko. Živi in pusti živeti. Živim in pustim živeti. Ne rabim se zagovarjati, da živim kot živim. Ni mi treba dokazovati, pojasnjevati, da bi me drugi razumeli. Tako me ne bodo. Razumeli bodo samo tisti, ki res gledajo z ljubeznijo. Brez pojasnjevanja. Zdaj pa lahko živim, kot živim. Tako je!

Res imam veliko dela in počutim se poraženo, vsaj včeraj sem se, da nisem naredila več. Samo človek sem. Otroški koraki. Počasi se daleč pride. Če se počutim krivo, pa še naredim manj, saj me to potem izčrpa in izžame tisto energijo, ki sem si jo želela uporabiti za pomik naprej. Zato od zdaj naprej brez občutkov krivde.

Drugi teden me čaka nekaj tako veselega, da se zelo veselim. Bom povedala, ko se bo zgodilo, kaj je. Mogoče bom celo priložila slike.

Res sem srečna!

Kaj pa tvoje življenje dela tako posebno – lepo – tvoje, da predeš kot mačka? Uživaj mi danes!

Ljubek pristen srčkan sijoč srečen svoboden lahkoten uspešen dan poln veselja in poljubčkov radosti!

Vsak trenutek šteje. Bodi v miru s sabo in bodi v prijateljskem odnosu s tem trenutkom. Toliko lepega ti želi podariti. Juhu!

SREČNA PREKO VSEH MEJ!!!

Kaj sem si najbolj želela kot otrok? Da bi bila srečna in moja družina tudi. To pa si še tudi zdaj želim. Edino zdaj moram in želim sprejeti, da ima vsak svoj prag ali nivo sreče s katerim je zadovoljen.

Na univerzi sem imela profesorja, ki si je zadal, ne samo, da bo srečen, ampak, da bo nadpovprečno srečen. Tako je to. Zdaj pa je čas, da mi to uspeva. Z besedami, dejanji in energijo. Tudi sama si želim isto. V resnici pa sem nadpovprečno srečna. Živim svoje življenje in tako je čisto dobro. Zdaj. Vem, da je čas, da se še bolj uresničim.

Nenehno prihaja glas strahu v moje misli, kaj pa če… nisem dovolj, kaj pa če… v vseh različicah, no. Kaj pa bi mi rekel glas Ljubezni? Kaj pa če sem dovolj dobra, kaj pa če to zmorem in je to moja resnica, ki sem jo prišla živeti? Kaj pa če je že skrajni čas, da se poslušam in da živim po svoje?

Raje poslušam glas Ljubezni, ampak glas strahu mi kar naprej povečuje svojo glasnost. Zato je tako pomembno, da se umirim in da zaživim. Vem, da mi bo uspelo, saj mi že zdaj uspeva. Tako je. Čas je, da se prepustim in da vsi moji zakladi srca zasijejo. Ni potrebno več kontrole in slabe volje. Samo sem, to kdo sem. To bi naj znala jaz najboljše ali ne?! Seveda! Zdaj vem, kdo sem. Zdaj pa še samo tako živim, iz tega ven. To je zdaj moje veselje in radost.

Lepo življenje imam. Želim ga živeti pristno, ali pa ga sploh ne živim. Če živim kot želijo drugi, jih tako ne morem osrečiti, ker je zaklad v njih samih. Če ne pa bom saj jaz srečna, če živim po svoje. Tako je! Ena oseba več, ki je srečna, pa naredi ogromno razlike na planetu! To tako dvigne vibracijo in razsvetli prostor, da je kot vžigalica, ki prižiga milijon sveč, ki so pripravljene sijati, goreti in živeti za svojo srečo in da sledijo svojemu srcu. Čas je za sebičnost, da zares sledim svojemu srcu in tako vsaj jaz uspevam, drugi pa, ko si bodo to izbrali ali želeli. Kdo pa sem jaz, da bi jim govorila, da morajo biti srečni?!! Vse je izbira. Moje izbire so moje, od drugih pa – njihove – od drugih, ko je njihov pravi čas. Tako je! Kdaj pa je to, pa jaz res ne vem. Čas je, ko je. Moj pa je zdaj! Trdno zaupam v to!

Iskreno si želim biti srečna in slediti svojemu srcu in tudi bom. Zdaj! Juhu!

Ljubek spontan pristen lahkoten vesel radosten izjemen srčkan pisan ustvarjalen živahen dan poln navdiha srca!

Sledi svojemu srcu! To je tvoje veselje in radost! Zdaj pa je čas obnove in jasnosti! Življenje je lepo! Ljubi se in se polno izražaj kot Ljubezen, kajti to tudi si!

SAMO SVOJA SI!!!

Res imam lepo življenje in ljubim ga. Saj vem, da tudi življenje mene ljubi, kot bi rekla Louise l. Hay. Zdaj pa čutim še to bolj močno kot kdajkoli prej.

Dajem si priložnost, da zares živim. Moji dnevi so brezskrbni in delam to, kar ljubim. Danes sem si generalno sčistila dom. Kako pa to prija! Kako pa to paše! Počutim se kot nova oseba, ki je polna lahkotnosti in radosti. Kar plesala in pela bi od sreče in notranjega zadovoljstva! Kar usta mi vleče v nasmeh!

Res imam lepo življenje!

Nikoli si ne bi mislila, da mi bo čiščenje v tako veselje! Nikoli! Doma smo imeli čiščenje vsako soboto, ki mi je bila taka muka. Počutila sem se prisiljeno v prisiljen red, ko bi vedno lahko delala kaj bolj zanimivega. Ni mi bilo dovoljeno razporediti si urnika kot bi si želela.

Dolgo časa nisem imela svoje sobe in tako sem jo cenila, da sem jo imela vedno zelo pospravljeno. V omari sem imela taki red. Vse sem imela zloženo po barvah! Vsako oblačilo sem ljubila in ga cenila.

Nihče me ni silil v pospravljanje svoje sobe, pa sem imela red. S silo pa se ne pride daleč. Bila sem najstnica takrat in čiščenje mi še je bilo zadnje, kar sem si želela početi. Toliko je bilo bolj zanimivih stvari – veliko bolj zanimivih!

No, saj razumem, mama mi je želela privzgojiti red. Pa delovne navade. Če pa delaš nekaj s srcem, me samo vleče, da bi to počela ves čas in še več časa. Vse takoj najdem in ustvarim si red, da točno vem, kje je kaj. Oblačila so še vedno moja strast. Zdaj pa je čas, da si dovolim biti to, kdo sem. Brez namišljene ali prisilne delavnosti ali zahtevanega reda! Sledim svojemu srcu. To je moj red in to je moja ustvarjalnost in delavnost. Kdo pa si želi, da ga kdo skozi motivira s kaznijo ali strahom pred izgubo privilegijev?!! Časi se menjujejo in časi so, ko je vsak svoj gospodar. Ali kot bi rekla Suzan Ashley, da je vsak sam svoj. Točno to je to! V letu 2024 si še želim biti bolj samosvoja. Tako je. To je moja obljuba sebi! Ne popolnost! Boljša in boljša oziroma pristna in pristnejša različica sebe sem. To je dovolj. V sebi sem dobra in čas je, da se to razlije okoli na vse strani. Ljubim svoje življenje. Zdaj pa se mi je lazanja spekla in čas je, da jo z užitkom pojem.

Ljubek pristen vesel bogat ljubeč igriv ustvarjalen samosvoj dan!

Pleši skozi dan! Vredna si in zaslužiš si, da uživaš! Čakala si samo na svoje dovoljenje! Drugi nimajo pravice glasovanja, ker se gre zate in ti veš najboljše zate, kar ti koristi. Zdaj! Uživaj moja draga! Zares! Brez odlašanja! Uživaj! Pa če tudi samo v počitku! Sij, moja draga, sij!!!

UDEJANJANJE LJUBEZNI

Življenje je lepo!

Dragoceno mi je, da sem živa in da prispevam z vsem kdo sem. Upam si biti to, kdo sem. Končno. Varno je, da izražam svojo pristno naravo.

Varno je, da sem to, kdo sem.

V knjigi od Florence Scovel Shinn sem prebrala tako lepo misel, ki jo je res vredno deliti. To pa je o Ljubezni.

Si pripravljena?

Tako piše…

»Ljubezen je uresničenje Boga, zato je najmočnejša privlačna sila v vesolju.«

To pa mi je vzelo sapo!!! Kot bi se v meni prebudila neznanska večna resnica! Pa res je! Sploh nisem mogla brati naprej! Kar zaprla sem knjigo in vzela vase to modrost! To je resnica! Res je! Res je!

»Ljubezen je uresničenje Boga!«

Že samo ta stavek mi je čisto odprl srce! Res je! Ljubezen je uresničenje Boga, kajti Bog je Ljubezen in mi smo del njega, kot bi nam rekla Kassandra – Suzan Ashley! Torej smo del Ljubezni! Mi smo Ljubezen v svoji osnovi in hkrati del Boga! Pa to je čudovito!

Mi smo del Boga.

»Ljubezen je uresničitev Boga!«

Kdaj smo najboljša različica sebe? Vedno, ko delamo nekaj, kar ljubimo ali samo preprosto ljubimo. Vseeno v kaj je usmerjena ta ljubezen, lahko je tudi vase, saj je ljubezen univerzalna energija. Že davno je čas, da presežemo misel, da je ljubiti sebe manjvredno ali celo egoistično. To je naravno!

Zdaj pa je čas, da kot cvetlice odpremo cvet in ga nastavimo soncu, da nas presveti. Zdaj pa je čas, da odpremo svoj svet in srce ter da ga sonce Ljubezni – Boga vsega presveti – do zadnje pikice. Zdaj pa je čas, da odpremo svoje srce in dopustimo, da ga Ljubezen presvetli do zadnje pikice.

Tvoja vloga je pomembna. Bolj kot se poznam, bolj lahko udejanjam to Ljubezen. Naravno jo želim dajati in jo deliti, ker je imam sama toliko, da mi je razdajanje čisto naravno in prirojeno. Ni pa to suženjstvo ali hlapčevstvo v odnosu, ampak pristna povezanost. Ne razdajamo se do onemoglosti, ampak ljubimo z vsem srcem, ker je to nam v največje veselje. To ne pomeni, da ostanemo za vsako ceno in razdajajo svojo Luč Ljubezni neomejeno, sploh pa ne, če so odnosi nezdravi. Nisem več za mučenje in trpljenje v smislu, da mogoče pa bom le dala dovolj ljubezni, da ga bo to spremenilo, da me ljubi vsaj malo, če že ne tako, kot jaz ljubim njega. To je vedno razsipano in necenjeno, celo zasmehovano – Bog ne daj - izkoriščano. Imejmo se dovolj radi, da dajemo ljubezen tja, kjer je sprejeta in cenjena.

Bila sem v odnosu, ki sploh ni več pomemben, ko sem dajala vso sebe, dokler me ni minilo. Želela sem tudi sama prejemati vso ljubezen, ampak sem imela omejujoče predstave, kako si jo želim prejeti. Najina svetova se nista mogla dotikati drug drugega in vzpostaviti bližine, kar je bilo preveč boleče, tako da sem na koncu izbrala sebe in to ljubezen raje naklonila sebi, da sem radostno rastla.

Če ljubezen ni sprejeta, to tudi boli. Zato sem jo preusmerila. Sicer pa, zakaj bi dajala Ljubezen nekam, kjer ni zaželena. To pa je norost!

Ne meči svinjam biserov, samo poteptale jih bodo.

Pa ne uči svinje peti, samo grdo bo krulila, tebe pa bodo bolela ušesa!

(Ne vem, kdo je to rekel, mislim, da je kakšna stara indijska modrost, prebrala pa sem jo v knjigi Iz dnevnika milijonarja… ali bogastvo je v nas: Boris Vene in Nikola Grubiša.)

Če nekdo noče moje Ljubezni, super, pa jo lahko dajem drugam. Dovolj je bilo igre mučenice, žrtve, trpinke in takih neumnosti. Zdaj pa že znamo boljše! Lahko izberemo drugače! Lahko izberemo srečo!

Največja moja ljubezen do zdaj pa je ustvarjanje! To pa me vzdiguje in mi viša vibracijo do višav. Tako, zdaj pa sem predana ustvarjanju. Vsak dan me kliče k sebi in moja duša cveti od vsega veselja, da se lahko končno izraža. Dovolj je bilo tajenja in poteptanja naših darov!!! Zdaj pa jih dajmo na plano, da bodo zasijali kot sonca ali zvezde ponoči. Svet nas potrebuje.

Moja strast je tudi kuhanje. Uživam v njem!

Ljubek strasten ustvarjalen srčkan sladek sočen sijoč lahkoten pester iskren lahkoten dan poln ljubezni!

Živi svoje življenje brez obžalovanj. Bodi v tem trenutku in polno uživaj. Imej se rada – z vsem srcem – potem pa to podari naprej, če tako čutiš! Uživaj! Zares živi!