nedelja, 7. junij 2020
Poslušam svoje srce: Kaj vas gor drži?
Poslušam svoje srce: Kaj vas gor drži?: Kako kaj? Še dihamo? Smo še živi? Ali še sploh nismo začeli živeti? Kaj vas kaj gor drži? Če še dihamo, pomeni, da je več stvari dob...
Megla na meglo... v megli... z meglo... vse megleno! Ni treba, da je tako!
Veselje sem v vseh pogledih.
Tako je to življenje. Najlepše pa je, da si ga
sama ustvarjam. Lahko gledam tako ali tako. Vse je lahko čarobnost.
Naprimer »zanimive situacije«. Lahko
sem tečna zaradi njih. Lahko pa… Lahko pa jih vidim kot razjasnitev, kaj pa si
ne želim. Lahko se vedno vprašam, ali je to moja resnica. Je to sploh res? Je to
res nekdo, kdo sem? Je to Ljubezen v meni?
Zanimiva vprašanja. Taka, ki
spremenijo pogled. Lahko sem srečna, da se je nekaj razjasnilo ali gledam v
meglo in se pritožujem.
Tudi megla je lepa. Seveda! Ampak
kaj ni dolgočasno, da strmim v meglo?! Prej ko slej mi bo postalo dolgčas. Tudi
meglena drama se razkadi. Kaj pa naj potem z meglo?!
Lahko najprej sprejmem, da sem v
megli. Lahko ji pošljem Ljubezen. Lahko ji samo rečem, da naj se uredi v
najboljše dobro za vse, to sem nazadnje slišala pri Dobri vili Maji. Lahko ponavljam
afirmacije, si naredim kopel, pogledam dober film, si naredim kavo, zadremam,
grem na sprehod, uživam v vseh pogledih in radostih. Sem to, kdo sem. Radost. Veselje.
Unikatnost. Življenje.
Meni pa vedno pomaga, da se
zahvalim za vse, kar že imam. Začutim, kako planet Zemlja diha skozi mene
Ljubezen. Povežem se s svojim srcem. Samo roke položim na njega, vdihnem,
izdihnem. Meditacija. Same take stvari. Sladkorčki za dušo. To bi lahko bil
naslednji naslov knjige. Ha! Ha! Ampak sladkorček pomaga za pol ure, vsi ti
sladkorčki pa pomagajo dolgoročno. Bolj kot jih vadim, bolj mi dvigajo nivo
luknje. Ne morem več pasti tako nizko ali ne morem tako dolgo ostati v luknji,
temi, megli in samo, če si držimo oči pokrite. Vse to je del življenja, ampak
ni treba, da je tako dramatično, stalno in del našega vsakdanjika. Razen, če si
to želimo.
Kaj si želimo ustvarjati? Torej se
osredotočajmo v to smer. Zase, ker smo vredni. Zase, ker se imamo radi. Zase,
ker se cenimo. Tako je!
Konec megle. Konec zgodbe o
megli! Zdaj pa živite sonce! bodite sonce!
Rada vas imam!
Lep čudovit čaroben dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Saj veš, da je življenje
čarobno in te ljubi! Kot bi rekli Dobra vila Maja in luise L. Hay skupaj. Sprejmi
to v svoje srce. Zdaj pa to živimo!
Kaj vas gor drži?
Kako kaj? Še dihamo? Smo še živi? Ali še sploh nismo začeli
živeti?
Kaj vas kaj gor drži?
Če še dihamo, pomeni, da je več stvari dobrih kot slabih! To
pa je tudi nekaj!
Včasih pa smo soočeni s smrtjo. Drugih okoli nas. Presenečena
sem, saj vem, ne ne bi rabila biti, ampak, se me posebej dotakne, ko umirajo
tudi mladi ljudje. Takrat sem še bolj odločena, da želim živeti pristno, po
svoje, bolj drzno, unikatno. Res, po svoje. Zase. Potem za družino. Potem za
širšo družino in potem za vse druge.
Želim imeti lepo življenje. Pa ne kot iz kataloga. Pa to
hiško, pa to avto, pa tega psa in mačko seveda tudi, pa te počitnice.
Želim čutiti. Želim doživljati. Želim imeti odprto srce.
želim ljubiti. Želim se smejati. Želim se tako smejati, da me bo vse bolelo od
smeha. Želim plesati. Želim gledati v zvezde in srkati to lepoto. Želim gledati
sončne vzhode in zahode. Želim biti ljubljena.
Želim živeti pristno z vsem srcem. Želim občutiti globoko
radost pretakajočega življenja skozi mene. Naj pleše skozi mene, naj se izraža
skozi mene, naj skače po lužah, pleše po dežju in lice nastavlja soncu.
Točno tako življenje si želim. Polno poljubov pristnosti,
spontanih plesov sreče, prekipevajočih sooustvarjenih trenutkov. Vse sem. In vse
se pretaka skozi mene. Živa sem!
Ljubek igriv nagajiv srčen srečen jasen unikatno sijoč
šarmanten dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Življenje je čarobnost v vseh pogledih! Zdaj!
Naročite se na:
Objave (Atom)