Maskiranje kot nindža?!!!

Hej, kako kaj danes?

Smo kaj radodarni? S svojim nasmehom, prijaznostjo, prisrčnostjo, spodbudo, ljubeznijo, srčnostjo, toplino?

Saj ne rečem, da se moramo kot nindža maskirati v vse te lepote. Samo dopustimo jim, da se izrazijo. Ne čuvajmo jih samo za posebno osebo. Mi smo posebna oseba.

Vsako srečanje je sveto. (Tečaj čudežev)

Vsaka povezava je tu, da se širi in zacveti. Najbolj pa, da pustimo, da se širi in vzcveti v nas. Ljubezen. Vse je že tu. Vse je že urejeno.

Vse je že tu za nas. Vse je že urejeno v naše najvišje dobro. Zdaj pa to samo še dopustimo. S sledenjem svojemu sijaju, kot bi rekel Joseph Campbell.

Sledimo kaj svoji zvezdi? Sledimo kaj svoji sreči?

Danes je dan, da nas zapelje v čarobnost življenja. Tu je za nas. Tu je, da nas vodi po najlažji poti do vsega, kar si želimo iz srca. sledimo temu kompasu!

Ljubek srčkan pikasto mavričen dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Sprejmi vabilo čarobnosti!

Čutiš? Svojo lepoto?

Čutiš to čarobnost? Čutiš povezanost z materjo Zemljo? Čutiš svojo čudovitost?

Opaziš vse lepote sveta, ki so tukaj zate? Zvezde, zrak, sonce, oblake, čudovita drevesa, šumenje vetra v krošnjah. Vso to lepoto, ki je je vsepovsod v izobilju, če jo le opazim.

Zdaj pa lepota od znotraj. Se počutiš kaj lep-a? Se počutiš kaj čudovit-a? Se počutiš kaj izjemna – izjemen? Čas je, da se! Ker si! V tebi je toliko luči, toliko lepote, toliko energije in poti, da uresničiš svoje sanje.

Močna si! Močen si! Mogočna – mogočen, da siješ v vsem svojem sijaju. Ti si sijaj. Ti si luč. Ti si svetloba. Ti si doprinos planetu Zemlji. Ti si njen steber sreče in srčnosti.

Zdaj pa živimo tako!

Ljubek sijoč unikatno lep pristen igriv dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je praznik! Zdaj! Ti pa si glavna gostja! Ti pa si glavni gost! Sprejmi vabilo v čarobnost!

Ni na koledarju in nikoli ne bo!

Kako kaj navdušenje? Že živimo kaj srečno, ali odlašamo na ne vem kdaj? Na datum, ki ga ni na koledarju in nikoli ne bo.

Kaj se vse mora zgoditi, da si dovolim biti srečna?

Imam neke zapletene integralne nerešljive pogoje, ki se nikoli ne bodo uresničili in zlili v harmonijo. Zakaj bi torej čakala?

Sem lahko srečna kljub ne harmoniji in ob dejstvu, da nikoli ne bom mogla kontrolirati zunanjih okoliščin, ljudi pa tako ne!?!

Pa naj živijo po svoje. Jaz pa sebi dovoljujem enako. Tako je to. Enostavno.

Samo odločim se za srečo. Zdaj. nič se ne rabi zgoditi. Nič se ne rabi spremeniti. Nihče se ne rabi spremeniti. Čisto nič. Vse je lahko enako! Jaz pa sem lahko srečna preko vseh mej! Srečna sem lahko bolj, kot sem kdajkoli bila!

Odvrzimo danes vse pogoje, izgovore in ostale izmišljotine in samo bodimo srečni. Tako enostavno je.

Ljubek sijoč pristen dan poln mavric!

Cmok!

Objem!

P.S.: Moj Svet lepo skrbi zame, zate pa tudi. Izberimo srečo danes!

Pa si res želimo biti?

Kaj imaš čopič v roki? Imaš platno pred sabo? Barve? Vodo? Zdaj pa premikaj svojo roko! Ne pusti, da te drugi drži za roko in jo upravlja! To je tako smešno prikazal Bentinho Massaro!

Zdaj je čas, da se ustaviš. Vzameš barve, ki so ti všeč. Delaš poteze, ki so ti všeč! In sam-a slikaš po svoje! Tako je to življenje!

Drugače smo samo nemočni opazovalci! Pa si res želimo biti? Želimo biti vedno na zadnjem sedežu avtobusa in kamorkoli pelje, je dobro. ne! Dovolj! Zdaj je naš čas!

Tudi, če smo prej slikali sliko, ki nam ni všeč, začnimo na novo! Preslikajmo! Vzemimo novo platno!

To je zdaj naš čas, da se izrazimo! Osredotočajmo se na naše prednosti. Vsak jih ima, tudi ti, tudi jaz. Ne gradimo mostu do tega, da smo najboljši, ampak da smo edinstveni! (Vadim Zeland) To je naša največja prednost! Uživajmo!

Ljubek sijoč unikatno barvit dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Lepo življenje, lep dan!

Da ali da ali mogoče da!?!

Samo nekaj! Nekaj! Vedno je nekaj!

Kaj pa če ne bi sreče postavljala več v čakalno vrsto? Ali vedno na konec vrste, ko se mi preveč približa? Kaj če več ne bi bila alergična na njo in bi jo zares spustila v svoje življenje?

Tako. Kar tako. Za hec.

Zdaj!

Kaj?!

Zdaj!

Misliš zdaj? v tem trenutku!?!

Brez izgovorov. Kaj vse moram odpustiti ali meni morajo odpustiti, kaj moram narediti ali kaj ne bi smela narediti, ali kaj moram postati, biti, delati. Nič od tega. Ali kaj drugega.

Samo odločim se.

Si želim biti srečna ali si želim biti srečna?

Mislim, da nekih drugih možnosti ni.

Pa si v srcu res mislim… ali v srcu res verjamem… ali v srcu res zaupam, da sem tega vredna?

No, če je vsaj malo slutnje v to smer, je moj odgovor da!

Pa naj bo danes sreča. Pusti prihodnost! Zdaj je sreča. Samo, ker sem se odločila tako!

Ljubek srečen dan!

Zares čuj!

Cmok!

Objem!

P.S.: Čisto zares ti pravim! Zdaj! Čuj! (Kaj še je kdo, ki ne razume te besede? No, pomeni, točno tako in čisto tako in zares tako – čuj!)

Najprej to! Nič! Najprej sreča!

 Kako kaj danes? Kako kaj življenje? Se vam kaj dobrika? Vas nosi kaj po rokah? Vas kaj razvaja?

Smo res kaj povezani s svojim srcem? Čutimo?

To je skoraj vprašanje, ki ni v množini.

Kako sem kaj povezana s svojim srcem?

Zdaj pa nekaj najbolj vznemirljivega sploh.

Kaj vse se mora zgoditi v moji glavi, da sem lahko srečna?

To sem včeraj poslušala Massaro B.

To pa je neverjetno!

Najprej moram najti ugledno službo, potem moram ugoditi staršem, da bodo lahko ponosni name, potem moram imeti dovolj veliko denarja, potem moram imeti popolnega partnerja, stanovanje, hoditi na določen kraj na dopust, da se vidi razkošje, potem moram imeti določena oblačila, se določeno obnašati, biti določena oseba. In če me okolica odobrava v vseh pogledih in sem pridna pučnka v vseh pogledih – potem pa sem lahko srečna!

Pa kje še!

Nič se ne rabi zgoditi! Nič!

Samo odločim se, da bom srečna!

Če bom čakala, da se bo vse uredilo v vrsto, zvezde ali ljudje ali vse moje življenjske okoliščine – ena za drugo – potem bom čakala do večnosti.

Ljubek srečen srčkan dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Izberi srečo zase. Brez čakanja. Zdaj! si upaš biti tako predrzna? Predrzen? Drzna? Drzen?

Stoj ponosno v svojem sijaju!

 Hej, kako si kaj moja draga? Si kaj srečna? Si kaj ljubljena? Kako kaj tvoje lepo življenje?

Opa!

Ne pozabiti na moški del!! Saj vem, ženska sem in nagovarjam svojo žensko stran. Ampak skupaj, skupaj pa smo lepa celota!

Hej, kako si kaj moj dragi? Si kaj srečen? Si kaj ljubljen? Kako kaj tvoje lepo življenje?

Je srce kaj tvoj kompas?

Nekam me vleče. V nepoznane ulice. Malo izgleda vse skupaj nejasno. Nepregledno. Sploh nedoločno. Naj samo slepo zaupam? Kaj pa če ne bo šlo?

To je zdaj tako!

Kaj pa če bo šlo!

Še vedno se lahko vrnem v to točko. Ali pa ne. Lahko pa poslušam glas ljubezni?

Mislim glas Ljubezni. Kaj mi pravi?

Tvoj Svet skrbi zate. Zaupaj. Tvoja duša ve. Prepusti se. Povabi božansko v svoje srce. povabi Ljubezen. Povabi Igrivost. Naj te vodi. Naj te usmerja. Vse je v pravo smer. Vse je v tvojo smer.

Priznam, da je malo boleče se upirati tej Ljubezni.

Ljubek sijoč pristen nagajiv srčen srečen sijajen dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Ves Svet ti stoji ob strani. Samo izberi in se odloči. (Mimogrede pridiga je zame… Pa da mi ne bi kdo na kolena hodil! Stojmo v vsem svojem sijaju! Čudoviti smo, točno taki kot smo! Res!)

Osvetlimo srčno pot

Hej, kako kaj danes? Živimo kaj svoje sanje? Kako je lahko sploh tako vprašanje v množini?

Vsak ima svojo pot. Srčna pot je tista prava. Točno vemo, kdaj smo na njej. Vse teče. Nič zato, če še nisem tam! Vem pa, kaj je. Za zdaj je dovolj, če je moje srce kompas. Bolj, kot si prestavljam mojo pot, bolj jo osvetljujem s pozornostjo, kot bi rekel Vadim Zeland, večja je verjetnost, da se uresniči. Tako je to. Enostavno. Vse, kar je res vredno in pomembno, je enostavno. Lahko razumljivo.

Kaj pa si predstavljam?

Vrtnice. Ves vrt vrtnic. Vseh barv. Pa hortenzije. Vseh barv. Tako lepo cvetijo, pa potonike. Očitno, da so mi všeč velikocvetne rože. Zanimivo. Res pa je, da sem zadnjič odkrila tako lepe rože. Prav srčkane so. Kot vrtnice, ampak niso vrtnice. Božansko. mislim, da je čas, da si grem po njih. Samo zato, ker se imam rada.

Lep srčkan pisano mavričen dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje te preseneča bolj, kot si lahko predstavljaš, samo sledi svojemu srcu!

Živo ali neživo - mrtvo? To je zdaj vprašnje! Ali pa ni?!!

Tako sem navdušena! Prav moram to deliti s tabo! Res! Moram! Ti rečem!

Berem Vadima Zelanda! Seveda pravi veliko zanimivih stvari. Najbolj drastično pa se me je dotaknilo o hrani. Kaj jemo? Živo hrano, ki nam daje energijo? Ali pač neko sintetiko, skoraj plastično hrano. Zdaj že pretiravam. Ampak bolj kot je vsega noter in bolj kot ima dolgi rok trajanja, bolj je strupena za telo. Smo se kdaj vprašali, zakaj to jemo? Očitno, da si škodimo.

Čisto sem navdušena, da jem živo hrano. Kaj to sploh pomeni. To ne pomeni, da lovim kravo po pašniku in jo ugriznem za rit ali bok. Sploh ne! Naj živi lepa kravica in uživa življenje koliko lahko!

Živa hrana je zelenjava, sadje, začimbnice, zelišča – sploh sveže, kalčki! Samo tako no!

Na morju sem imela tak luksuz! Čisto blizu moje hiške so prodajali domačo sadje in zelenjavo! Kaj mi je zmanjkalo, sem si šla tja! Tako je dišalo! Melona! Tako božansko! tako je bila prepojena s sončnimi žarki! Pa nektarine, breskve! Pa vse drugo! Pravo razkošje!

Vadim pravi, da nas predelana hrana otopi. Postajamo kot nekakšni brez energijski premikajoči se ljudje. Čreda. Ne zdravi, ne ravno zelo bolni. Živimo, če lahko to rečemo, na minimumu.

Definitivno priporočam Vadima v branje. Odprl mi je oči in usta dobri hrani! Živi hrani!

Ljubek sijoč pristen živahen polne energije srčkan dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Lahko živimo zdravo, že zato, ker se imamo radi. Vsaj malo!

Prijaznost sproži val

Kaj naj rečem?

Čudovito je bilo! V vseh pogledih sem uživala! Morje je moja strast! Vse v zvezi z njim! Našla sva tako dober kotiček! Kavarnico pod palmami! Čisto blizu sva privezala čoln! Božansko!

Ljudje pa so tako prijazni!

Prijazen mož se je ponudil, da nama prime vrv! Pa še roko mi je dal, da sva prišla iz čolna! Kako kavalirsko! To vse je naredil s tako milino in lahkotnostjo! Počutila sem se kot kraljica sveta! Bila sem tako hvaležna! Bilo je malo, kako bi rekla majavo! Še dobro, da ga nisem noter potegnila! Saj ne! Bil je res ful močen! Božansko!

Ljudje pa so res ful prijazni! Čakaj! Zelo prijazni! Saj bo! Počasi se bom navadila na neštajersko in neslengovsko. Karkoli to pomeni. Saj ne! Saj vem, kaj pomeni!

Kaj pa ti, kako kaj tvoj odnos s prijaznostjo?

Vem, da je prijaznost in dobrota stokrat, če ne celo milijon-krat povrnjena. Vedno! Zaupam v to!

Morje je bilo najboljše do zdaj! Sploh ne vem, kako bom zdaj brez njega! Pa saj grem spet! Še malo!

Ljubek sijoč pristen dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je praznik! Zdaj! uživajmo! Zdaj uživam v dežju, ki je tako čaroben in lep. Tako lepo šumi in moči listje. Božansko! Ni valovanje morja, je pa čudovito poslušati to raznolikost!

Plusk! Pljusk! Pozdrav z morja!

Zaupam tej bližini, ki ostaja. Obstaja. Tu sem. povezana s svojim srcem. Blagost. Lepota. Ljubezen. Pristnost. Prisotnost. Narava. Vse je del mene in vse je del narave. Živim. Ljubim. Sem.

Na morju sem. tukaj se mi je še lažje povezati z naravo. Ljubeznijo. Vsem, kar imam v srcu. Tu še mi je lažje zaupati, da se vse odvija v božansko pravem času. Zaupam toku. Ne glede, kako izgleda, vem, da je v moje najvišje dobro in dobro vseh.

Bližina sem s sabo vedno bolj. To mi je pomembno.

Uživam vsak trenutek radosti. Polnosti. Užitka.

Saj je vsak trenutek dragocen.

Kako bi živela, če bi res verjela, da je moj zadnji dan? bi odlašala s čim še, ali kaj bi naredila? Živim radostno. Zdaj. to je pomembno. Živim tako, kot si želim. Pogled na bore, morje, sonce in pitje ledene kave pomaga.

Bila sem pod oljkami. Ljubki kavarnici čisto blizu morja. Nekako mi je prirasta k srcu. Zdaj se vedno tja vračam. Kliče me. Ampak danes je bilo tako vroče, da sem spila limonado v trenutku. Senca oljk je bila kot čipka položena na tla, mizo, stole.

Zdaj pa naprej. Kopanje. Kosilo. Kava. Ledena kava.

Ljubek sijoč pristen nagajiv srčkan dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Želim ti, da se res povežeš s svojim srcem. Naj ti bo kompas do bogatega izpolnjujočega srečnega življenja. Danes. Zdaj!

Vsi smo naredili! Vsi!

Bila sem na morju. Pa sem res uživala v tem? Sem bila res tam prisotna? 

Najbolj se spomnim trenutka, ko sem pogledala čez robe knjige in sem videla za njimi modrino. Srkala sem ladje in ladjice, kako z lahkoto plujejo po morju. Srkala sem rahel vetrc. Srkala sem zvezde ponoči. Vpijala sem barve sončnega zahoda in vzhoda. Prav občutila sem toplino kamnov pod nogami, les, ki je bil prepojen s toploto.

Seveda pa sem najbolj uživala ob kavici. Tako dobo kavico so mi skuhali. Vedno. S pogledom na pisane oleandre in morje v ozadju. Smeh. Norčije.

Kaj sem se pohvalila, da sem naredila izpit za voditeljico čolna? Koper je tudi lep. Spila sem tako dobro kavo – vegansko. Potem pa na izpit. Šlo je zlahka, ker smo se res veliko učili! 

Kaj sem napisala, da sta naredila izpit tudi sin in mama?!! Vsi!

Tako je to! Zdaj pa je čas za drugi val morja. Samo, da uporabim moje spretnosti vožnje čolna! Pa sidranja, pa privezovanja. To pa bo zdaj!

Ljubek sijoč pristen dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je nežno valovanje novih in novih vabil za srečo! Zgrabi jo! Tvoja je!

Pljusk! Plusk!

Hej, hej!

Morski pozdrav!

Nič ni lepšega kot pisanje v senci s pogledom na morje! Čarobnost! sama čarobnost! super je! vetrc v laseh! Morje in še več morja! Jadrnice, ladje v daljavi!

Zdaj pa me čaka kavica! Pa kosilo!

Lepo je življenje, čuj!

Pestrost in sama pestrost!

Včasih pa prav prija, ko imam dneve na odklop! Nič v planu in še več nič! Samo zajtrk, kosilo in večerja. Vmes pa uživanje.

Samo, da sem v senci. to valovanje morja tako pomirja! Blagi oblački na nebu, dajejo romantičen pridih. Prav lepo je!

Zdaj pa kopanje! Zares! Čas je! Pljusk! Pljusk!

Ljubek sijoč pristen dan!

Cmok!

objem!

P.S.: Življenje te ljubi! (Louise L. Hay) Zdaj! Točno zdaj!

Ne tako močno! Gremo bolj lahkotno!

Čuj!

Saj ne! Ne bomo začeli tako močno!

Kako kaj dopust!

Včeraj sem si začela pakirati in je bilo zabavno. Res.

Minimalistično. Kaj je minimalistično dvanajst, trinajst kosov oblačil z vetrovko. Zame že! No pa v to se šteje ljubka trenerka. To je potem samo še deset kosov! Bolj minimalistično pa skoraj ne gre!

Super mi je, da bom užila morje.

Saj še ne grem jutri. Malo še imam časa. ampak! Veselje pa je, kot bi šla jutri.

Zdaj pa, da razložim oni čuj na začetku!

Čuj – pomen – Hej, ti ja, točno tebe mislim. Ne delaj se zdaj norega. Ali nore. Točno tebe mislim in gledam. Kako kaj dopust?!

Meni je to najljubši čas. No, saj mi je vsak dan najljubši. Ampak z morjem imava posebno povezavo. Kliče me. In ne morem, da ne bi šla. Tako je to z nama.

Zato pa grem na morje! Kako se pa to veselim!

Ljubek sijoč pristen nagajiv srčen blažen vzhičen radosten igriv sončen dan na polne danes!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje te čisto ljubi. Pa saj veš. Samo sprejmi to v srce! Zdaj pa že komaj čakam meditacije! Juhu! Juhu! Juhu!

Megla na meglo... v megli... z meglo... vse megleno! Ni treba, da je tako!

Veselje sem v vseh pogledih.

 Tako je to življenje. Najlepše pa je, da si ga sama ustvarjam. Lahko gledam tako ali tako. Vse je lahko čarobnost.

Naprimer »zanimive situacije«. Lahko sem tečna zaradi njih. Lahko pa… Lahko pa jih vidim kot razjasnitev, kaj pa si ne želim. Lahko se vedno vprašam, ali je to moja resnica. Je to sploh res? Je to res nekdo, kdo sem? Je to Ljubezen v meni?

Zanimiva vprašanja. Taka, ki spremenijo pogled. Lahko sem srečna, da se je nekaj razjasnilo ali gledam v meglo in se pritožujem.

Tudi megla je lepa. Seveda! Ampak kaj ni dolgočasno, da strmim v meglo?! Prej ko slej mi bo postalo dolgčas. Tudi meglena drama se razkadi. Kaj pa naj potem z meglo?!

Lahko najprej sprejmem, da sem v megli. Lahko ji pošljem Ljubezen. Lahko ji samo rečem, da naj se uredi v najboljše dobro za vse, to sem nazadnje slišala pri Dobri vili Maji. Lahko ponavljam afirmacije, si naredim kopel, pogledam dober film, si naredim kavo, zadremam, grem na sprehod, uživam v vseh pogledih in radostih. Sem to, kdo sem. Radost. Veselje. Unikatnost. Življenje.

Meni pa vedno pomaga, da se zahvalim za vse, kar že imam. Začutim, kako planet Zemlja diha skozi mene Ljubezen. Povežem se s svojim srcem. Samo roke položim na njega, vdihnem, izdihnem. Meditacija. Same take stvari. Sladkorčki za dušo. To bi lahko bil naslednji naslov knjige. Ha! Ha! Ampak sladkorček pomaga za pol ure, vsi ti sladkorčki pa pomagajo dolgoročno. Bolj kot jih vadim, bolj mi dvigajo nivo luknje. Ne morem več pasti tako nizko ali ne morem tako dolgo ostati v luknji, temi, megli in samo, če si držimo oči pokrite. Vse to je del življenja, ampak ni treba, da je tako dramatično, stalno in del našega vsakdanjika. Razen, če si to želimo.

Kaj si želimo ustvarjati? Torej se osredotočajmo v to smer. Zase, ker smo vredni. Zase, ker se imamo radi. Zase, ker se cenimo. Tako je!

Konec megle. Konec zgodbe o megli! Zdaj pa živite sonce! bodite sonce!

Rada vas imam!

Lep čudovit čaroben dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Saj veš, da je življenje čarobno in te ljubi! Kot bi rekli Dobra vila Maja in luise L. Hay skupaj. Sprejmi to v svoje srce. Zdaj pa to živimo!

Zdaj je čas!

Nekaj pa sem vedno rada delala. Kaj je to sploh delo?

Seveda so to potovanja! Zdaj se odpravljam na eno! Kako me pa to veseli. Ravno zdaj raziskujem možnosti. Mislim, da si bom potovanje malo podaljšala! Malo! Samo za dva dni!

Najlepše pa je, da grem na morje! Seveda vem, da zdaj! zdaj je najboljši čas za raziskovanje mestec in mest. grem v veliko mesto! Tako sem zadovljna, da sem se odločila.

Vedno je tako, da naredim kaj spontanega, potem pa se okrog tega odvije cela zgodba.

Lani me je vlekel Split. Zdaj pa… naj še bo presenečenje. Samo da je ob morju!

Komaj čakam sprehode po mestu. Pa raziskovanje centra in vseh okoliških krajev. Tako sem vesela, da sem si ustvarila tako lepo življenje. Radost sem. Polnost sem! Zdaj si še bolj dovolim to izkušati.

Kako sem zadovoljna! Kaj se bo to zgodilo polno lepot!

Dogodivščine me kar kličejo!

Radost sem v vseh pogledih. Zdaj je čas, da sem zadovljstvo in zanimivost in sem pristnost!

Nekako se mi zdi, da ko potujem, da dobim drugo perspektivo.

Lani sem šla na razstavo Fride Khalo! V Budimpešto.

Prav je, da se podam na potovanje.

Včeraj sem se tako razvajala! Naredila sem si masko na obraz! No pravzaprav mi jo je nekdo drug. Toliko smeha je bilo! To je čisti užitek. Življenje lepše ko postaja, še lepše postaja! Čisto se pustim razvajati.

Ljubek sijoč pristen unikatno lep srčkan dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Pusti življenju, da te objame s toplino najbolj puhaste ljubezni! Zdaj!

P:S:S.: Navdih... https://youtu.be/2QnlB35JDj0

Svetilnik, ne breme na ramenih...

Cenim, da imam tako lepo življenje! Kako sem hvaležna, da sem spoznala nove ljudi. In hvaležna sem, da jih lahko pustim, da gredo po svoje. Zdaj! Oni so odgovorni zase. Nič ne morem narediti namesto koga. Lahko sem svetilnik. To pa je to.

Vsak pa je odgovoren za svoje življenje.

Kaj bi naredila, če bi danes bila odgovorna za svoje življenje?

Rekla bi hvala. Hvala za vse, kar imam v svojem življenju.

Res sem hvaležna za vse v mojem življenju. Moje drage ljube, ki so s svojimi pristnostmi točno taki kot so. In samo zato bolj dragoceni. Cenim moj dom. Cenim vse stvari v njem. Cenim, da se lahko vozim z avtom naokoli.

Cenim, da sem zdrava. Cenim, da uživam v tem, kar delam. Cenim, da poznam mojo pot. Zdaj v tem trenutku.

Cenim, da lahko blagoslavljam vse v mojem življenju, ki so povzročali zanimive situacije, ki si jih sama ne bi izbrala. To me je utrdilo. In me okrepilo. In me naredilo še bolj pristno. Tudi za to sem hvaležna.

Pa še nekaj bi si rekla. Sprosti se. Vse je zame. Vse Vesolje mi stoji ob strani. Življenje je lepo. Zdaj!

Pa se spet poslavljam od nečesa, kar sem mislila, da mi bo ljubo. 

(Sprejmem, da ni zame. Sprejmem, da je bolj zdaj in tako. Sprejmem, ) 

Očitno ima Vesolje z mano druge načrte. Boljše. Bolj v kontekstu z mojo dušo…

Ljubek prisrčen uspešen zanimiv unikaten dan!

Danes zaupam!

Cmok!

Objem!

Ljubek pristen srčkano lep dan poln ljubezni! (Tudi do sebe!)

P.S.: Življenje je zate! Vse je zate! Bodi še ti zase!

Samo vetrc... pa kavica... to je to...

Danes sem spet tukaj na vetrcu. Cenim, da tako lepo pihlja vetrc. Cenim, da sem samo tukaj. Samo pišem. Samo sem.

Kako zabavni pogovori se dogajajo tukaj. Vse se dogaja v polnosti. Čutim, da sem lepota. Od znotraj navzven.

Čutim, da pridobivam to lepoto in hvaležnost, za to, kdo sem.

Lahko sem v vseh pogledih jaz. lahko sem v vseh pogledih pristna.

Lahko se v vseh pogledih zabavam.

Cenim, da sem samo jaz jaz.

Ne kdo bi želeli, da sem.

Ne, kdo bi naj bila. Samo jaz.

In odlično se počutim tako.

Vem, pa, da se še učim. Vem pa, da sem še v procesu nastajanja.

Vem, pa da sem v pravo smer.

To pa je najpomembnejše. To pa je zadovoljstvo.

To je prava smer. Življenje je unikatnost. Pestrost. Igrivost mi je naravna.

Fokus sem si preusmerila.

Veselje je moje pravo.

Cenim, da sem edinstvenost. Življenje je globinska izkušnja.

Lepota je tukaj v tem trenutku. Zdaj!

Ljubko pestro igrivo preživljanje dneva!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je zadovoljstvo in uresničevanje v vseh pogledih. Si v pravo smer? Srčno smer?

Noge na zemlji...

Nekam se ne morem zbrati. Za pisanje. Samo tukaj sem. tukaj mi je tako lepo. tako uživam v vseh teh lepotah. Tako uživam v vsem tem okolju. To mi je tako lepo.

Drava.

Valovanje.

Labodi.

Najlepše pa mi je, da imam noge v pesku. Bosa sem. pijem kavo.

Kar čutim, kako me energija zemlje boža, neguje, mi daje svojo energijo. Pustim, da se pretaka skozi mene. Zdaj. Čutim to čarobnost.

Čutim to moč, kako se vpija vame.

Čutim in prosim angele, da mi pomagajo.

Čutim, da so z mano.

Čutim, da me usmerjajo.

Čutim, da sem raznolikost.

Čutim, da sprejemam sebe v polnosti. Tako sem srečnost. Tako sem veselje.

Uživam v tem lepem trenutku.

Hvaležna sem.

Hvaležna sem v polnosti.

Lepo življenje imam. Zdaj. Srečna sem.

Polnost sem. pristnost sem. živost. Veselje. Živost. Lepota. Ustvarjalnost. Vse sem. celovitost sem. v polnost.

Poslušam pogovor. To kar daš v delavca, to ti bo vrnil. Res imam lepo življenje.

Živost sem. pestrost sem.

Kako dobro je čutiti pesek pod nogami. Čutim to čarobnost. Čutim to zemljskost. Ko me zemlja hladi.

Ljubek sijoč pristen unikatno srčkan pisan jasen sončen svež dan!

Cmok!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je čisto praznovanje! Čutiš to lepoto!?!!!!

P.P.S.: Nov svež navdih! Uživaj! https://youtu.be/rsGE7Xb8QW0

Več tega, prosim!

Kako rada sem tukaj v šumenju vetra. V užitku tega dne. V tem lepem trenutku. Sam pišem. Samo sem. to mi toliko pomeni. To je zame pravi luksuz!

Tega si želim še več izkusiti.

Moje življenje je čista čarobnost!

Kako ne bi bila!

Imam vegansko kavo!

In o s tako penico gor!

Pa ne samo to!

Še srček je bil gor!

Če pa to ni popolnost!

Sem v senci!

Vetrc piha!

To je pa popolnost na kvadrat!

Kako lahkot danes ti užiješ poletje? Zdaj! Ne čakaj več! Življenje čaka nate!

Kaj še čakaš!? Danes je tvoj dan! uživaj! Pljusk sreče tudi zate! Zdaj!

Ljubek sijoč srčkan jasen zabaven igriv dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je tvoje! Si upaš!? Živeti po svoje?!?!!!