Ponotranjenje v radost ali nič!!!

Priznam, da sem se odprla življenju. Tudi ljudem malo bolj. Tudi bogu.

Zanimivo pa je, da se kdaj zgodijo trčenja. Majhnih ali večjih nesoglasij. Lahko jim takoj rečem ne, lahko pa spregledam lekcijo.

Kaj se lahko iz tega naučim?

Moja pot – je moja pot.

Če je nek nasvet v harmoniji z mojim srcem – potem ga sprejmem. Pa še vedno ga malo posvojim, da je potem zares moj in pisan meni na kožo.

Jaz prevzemam odgovornost za svoje življenje. (Če sem sprejela nasvet koga drugega, to še vedno pomeni, da sem jaz odgovorna, da sem ga jaz sprejela. Torej, če stvari iztečejo slabo, sem še vedno jaz dogovorna, ker sem ga prevzela. Nisem žrtev drugih in niso čisto nič krivi.)

Lahko se zabavam ob tem.

Ne rabim vse kar s prve zavrniti. Lahko malo ponotranjim in potem izvržem, če še vedno ne čutim resonance.

Lahko si pa zaupam. Če nekaj ne občutim kot zame, ni zame.

Zdaj čutim kar nekakšen knedelj v trebuhu. Očitki so se naselili v meni. Kaj res delam kaj narobe? Bolj pomembno pa je, kako ne želim dokazovati prav in egoistično dokazovati zmoto drugih in res ostanem v svojem srcu?

Samo tako, da se pomirim s tem. Drugim dovolim hoditi po svojih poteh in sem sočutna. Jaz pa hodim po svoji in uživam.

Kaj se občuti malo boljše?

Sprehod.

Kako se lahko počutiš danes malo boljše?

Zdaj pa akcija!

Ljubek srečen igriv radosten nagajiv srčkan pester radodaren sočuten nasmejan vesel pisan mavričen svetleč pristen dan!

🌷 P.S.: Le zaupaj si. Ti poznaš poti zase!

💗 P.P.S.: Naročite se na moj kanal Kateja - Poslušaj svoje srce ❤️ poln navdiha ...  ❤️ Sledi svojemu srcu ❤️ 🎀 Veseli december ✨ Poslušaj! Doreen Virtue #5 ❤️  https://youtu.be/2TBbG14p6nY

🎻 P.P.P.S.: Malo glasbe za še lepši dan ... Pharrell Williams - Happy ... https://youtu.be/ZbZSe6N_BXs

☕ P.P.P.P.S.: Naroči se na dnevni navdih za lepši sr(e)čnejši dan na e-mail: katejadn@gmail.com !

Pa kaj to ni več normalno?!!! Od kdaj???!!!!!!!!!

 Kaj ni lepo, da živimo svoje življenje po svoje? Kaj ni lepo, da lahko gremo ven na sprehod?

Čakaj! Zakaj to v množini. No, mi. Kot Slovenci. Kot Zemljani. Pa kaj ni to normalno?! Pa kaj to ni več normalno?!!! (Pa saj nismo ovce, ki pohlevno beeee-jamo! Ne bomo se pustili obriti ali predelati za meso! Dajmo no!)

Obožujem sprehode. Obožujem, ko se podam v naravo in se povežem še bolj s svojim srcem. Vse je tako super in sproščeno. Lahko sem na čisto enostaven način pri sebi.

Kaj pa tebe dvigne? Kaj tebi dvigne vibracijo?

Danes je dan, da si še bolj pri sebi.

Čakaj. Malo je dovolj pridig.

Danes grem na kosilo. Komaj čakam, dobra hrana, druženje, smeh, kava… No ta bližina. Samo smo eden z drugimi. Pristni.

Od Tjaše Doleray sem slišala, da ne vemo za druge, kje morajo biti, saj nismo Bog. (Saj vem, da ti najboljše veš zame. Jaz pa vem najboljše zate! Ali pa ne!) Pustimo jih na miru in skrbimo za svojo vibracijo. Priporočam njene videje, ker je izjemna! (https://youtu.be/0KoixW9yc1k ... Kako biti vodja svojega življenja?)

Ljubek srčkan igriv sončen dan!

Cmok!

Objem!

✨ P.S.: Življenje te poljublja z vabili za srečo. Sprejmi poljube in še nastavi drugo ličko. Kje so tvoja lička? Buci - buci!

💗 P.P.S.: Naročite se na moj kanal Kateja - Poslušaj svoje srce❤️ poln navdiha ... Zakon privlačnosti - Prosite, dano vam je: Esther in Jerry Hicks - Proces #9 Pisanje scenarijev ... https://youtu.be/4rUzHf-q7wY

🎸 P.P.P.S.: Malo glasbe za še lepši dan ... Liam Payne, Rita Ora - For You ...   https://youtu.be/RQUuqbzQVsY

Če misliš, da pretiravam – ne!

 

Pa začnimo! Živeti!

Danes je nov dan – prvi dan preostanka našega življenja. Ne vem, kdo je to rekel, ampak je čisto res!

Pa da ne bom v množini.

Ti začni živeti!

Saj se hecam!

Pa začnem – torej – živeti!

Pa kaj to sploh pomeni, da zdaj ne živim?

Vsak dan je izgubljen, ko nisem pristna. Vsak dan je izgubljen, ko nisem zares pri stvari. Čutim, da se me loteva nov val energije. Drugačne. Bolj umirjena. Bolj sem polna zaupanja.

Joj! Zdaj sem se spomnila, da sem se včeraj ustavila pri divji svinji! To ti povem! Saj ne vem, če je bila le ena! Najprej je bil gozd razoran, ker so podirali. Bilo je rahlo blatno od dežja. Prišla sem do drevesa in kostanja sta bila tako zmečkana, kot da bi jih nekdo malo "zažvekal" in izpljunil iz gobca. Ni še mi čisto vse skupaj »pasalo«! Vse dokler med stopinjami psa v blatu naprej nisem videla odtisa parkljev! Pa kaj to jaz silim v neki neznani gozd!? Pa kaj se jaz grem. Bila sem čisto v krču. Kaj če me divja svinja napade? Slišala sem, da če imajo mlade, da so tako napadalne, da celo drevo izruvajo, če splezaš na njega.

Potem pa sem se mirila!

Pa saj je jesen. Jeseni pa je skotijo mladih prašičkov, jih bo ja zeblo čez zimo. Potem se sem se uspela toliko umiriti, da sem začela uživati v naravi.

Če misliš, da pretiravam – ne! Res sem občutila tako dramo!

Dokler se nisem sprostila! Potem sem opazila toliko lepega. Pot me je peljala na prostrano jaso. Bilo je izjemno lepo. sonce je sijalo skozi veje. Božansko! celo gobe sem našla, ki so bile fantastično dobre!

Nauk!

(Počutim se, kot da pišem basni, kjer je na koncu vedno modrost! No, pa saj so bile res divje svinje. Samo govorile pa niso! Ker jih nisem videla! Hvala bogu!)

Kaj če me življenje vedno želi pripeljati na čudovito jaso, ja pa tega ne vidim, ker sem preveč v krču od strahu?

Nauk številka dva:

»Zaupaj!«

Ljubek sijoč pristen dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Vedno sem vodena na pravo mesto. Danes bolj zaupam. Ti pa daj tudi!

P.P.S.: Navdih iz srca... naročite se na moj kanal Kateja ...  https://youtu.be/mUXLWSlxc8o ... Tečaj čudežev - 307. lekcija: Nasprotujoče si želje ne morejo biti moja volja. 

P.P.P.S.: Lep dan z glasbo ... Jon Bon Jovi - Miracle ...  https://youtu.be/wnM9WEha5E0 

Stoj ponosno v svojem sijaju!

 Hej, kako si kaj moja draga? Si kaj srečna? Si kaj ljubljena? Kako kaj tvoje lepo življenje?

Opa!

Ne pozabiti na moški del!! Saj vem, ženska sem in nagovarjam svojo žensko stran. Ampak skupaj, skupaj pa smo lepa celota!

Hej, kako si kaj moj dragi? Si kaj srečen? Si kaj ljubljen? Kako kaj tvoje lepo življenje?

Je srce kaj tvoj kompas?

Nekam me vleče. V nepoznane ulice. Malo izgleda vse skupaj nejasno. Nepregledno. Sploh nedoločno. Naj samo slepo zaupam? Kaj pa če ne bo šlo?

To je zdaj tako!

Kaj pa če bo šlo!

Še vedno se lahko vrnem v to točko. Ali pa ne. Lahko pa poslušam glas ljubezni?

Mislim glas Ljubezni. Kaj mi pravi?

Tvoj Svet skrbi zate. Zaupaj. Tvoja duša ve. Prepusti se. Povabi božansko v svoje srce. povabi Ljubezen. Povabi Igrivost. Naj te vodi. Naj te usmerja. Vse je v pravo smer. Vse je v tvojo smer.

Priznam, da je malo boleče se upirati tej Ljubezni.

Ljubek sijoč pristen nagajiv srčen srečen sijajen dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Ves Svet ti stoji ob strani. Samo izberi in se odloči. (Mimogrede pridiga je zame… Pa da mi ne bi kdo na kolena hodil! Stojmo v vsem svojem sijaju! Čudoviti smo, točno taki kot smo! Res!)

Prijaznost sproži val

Kaj naj rečem?

Čudovito je bilo! V vseh pogledih sem uživala! Morje je moja strast! Vse v zvezi z njim! Našla sva tako dober kotiček! Kavarnico pod palmami! Čisto blizu sva privezala čoln! Božansko!

Ljudje pa so tako prijazni!

Prijazen mož se je ponudil, da nama prime vrv! Pa še roko mi je dal, da sva prišla iz čolna! Kako kavalirsko! To vse je naredil s tako milino in lahkotnostjo! Počutila sem se kot kraljica sveta! Bila sem tako hvaležna! Bilo je malo, kako bi rekla majavo! Še dobro, da ga nisem noter potegnila! Saj ne! Bil je res ful močen! Božansko!

Ljudje pa so res ful prijazni! Čakaj! Zelo prijazni! Saj bo! Počasi se bom navadila na neštajersko in neslengovsko. Karkoli to pomeni. Saj ne! Saj vem, kaj pomeni!

Kaj pa ti, kako kaj tvoj odnos s prijaznostjo?

Vem, da je prijaznost in dobrota stokrat, če ne celo milijon-krat povrnjena. Vedno! Zaupam v to!

Morje je bilo najboljše do zdaj! Sploh ne vem, kako bom zdaj brez njega! Pa saj grem spet! Še malo!

Ljubek sijoč pristen dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je praznik! Zdaj! uživajmo! Zdaj uživam v dežju, ki je tako čaroben in lep. Tako lepo šumi in moči listje. Božansko! Ni valovanje morja, je pa čudovito poslušati to raznolikost!

Kaj si želimo povečevati?

Danes zjutraj me je prešinilo!

Imam dva glasova!

Ljubezen. Strah. (Glavno načelo Tečaja čudežev, da smo v ljubezni ali da kličemo po ljubezni. Drugega ni. Priporočam videje na Poslušaj svoje srce... https://youtu.be/IfhCr0JpCWk)

No, kaj bom poslušala danes. Oba sta prisotna. Kaj pa bom hranila?

Je samo ljubezen. Ali samo klic po ljubezni.

Kaj bom danes povečevala, čemu bom dajala prednost?

Samo tako enostavno je.

Kot dva mala nagajivčka na rami angelček in mali vragec. Koga bom danes poslušala?

In kako se počutim, ko poslušam angelčka ali malega nagajivčka?

Kaj hranim?

Strah v meni? Ali zaupanje? Vedno sta dve odločitvi in vsak trenutek se odločam znova in znova.

Samo prisluhnem svojemu klepetu v glavi. Če sem pozorna, lahko ustavim ta vlak v negativno pri nizki hitrosti. Ker potem, ko drvi skoraj nebrzdano, ga je težje ustaviti, lahko pa iztiri! Samo pozorna sem.

Ljubek sijoč pristen nagajiv srčkan dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je čista radost in smelost. Zase živimo, najprej. In po svoje. Potem komaj imamo kaj dati, ko smo povezani s svojim srcem.

In kaj mi življenje odslikava?

Življenje je blagost. Nežen opomin, da smo na pravi ali manj pravi poti. Vedno je prava pot, ker nas vedno privede do tega, kar si želimo. Ali pa je opomnik, kar si ne želimo.

Kako kaj usklajenost misli, besed in dejanj? Mislimo eno, delamo drugo, želimo in govorimo pa čisto drugo!

Čakaj! Ne zdaj tu posploševati!!!

Milim eno, delam drugo, govorim četrto. Kje pa je tretje? No želim pa si tretje!

In kaj mi življenje odslikava?

Seveda čudovito čarobnost! seveda mi jo! Še prej pa zmedenost. Kot ladja na morju malo sem, malo tja! Kaj zdaj, v pristanišče ali proti otoku? Če bom "lutala" sem in tja, ne bom prišla ne v pristanišče ne na otok.

Dobro. kompas imam. Srce naj me vodi.

Saj vem. Srce. potem pa je tu razum. Logično sklepanje in preračunljivost. Saj veš, da lahko poslušam svoje srce, ampak kaj ne bi tako in tako in potem bi šli po bližnjici in ne vem, kaj vse mi natvezi. Verjamem mu. Potem pa se vse ustavi. Ker se izgubi! Ali sploh ni to to, kar sem si želela. Potem pa smo spet tam pristanišče ali otok!

Naj bo kompas srce. Tokrat bom sledila smeri srca!

Ljubek sijoč pristen nagajiv dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Rada se imam, se cenim in spoštujem v vseh pogledih! Gremo dalje! Dajmo "gas"!

Prispevek k radosti...

Veš, ti, točno ti, točno taka kot si, točno tak kot si, si najlepši prispevek k radosti, ljubezni, unikatnosti, razcvetu planeta Zemlje.

Sprehod po gozdu me je navdal z občudovanjem veličine dreves. Tako so mogočna. Tako so lepa. Ne glede, kakšna so, prekrasna so. Vsako je čudovito zase.

Točno to smo mi. Vsak čudovit zase. Vsak prelep na svoj način.

Smo v gozdu, a nismo del gozda. Gozd je del nas. vseeno smo na prvem mestu veličastno polno bogato razkošno drevo od znotraj in navzven. Čas je, da dajemo to lepoto, da jo delimo s svetom.

Tako lep bor sem videla. Več borov. Tako lepo lubje so imeli. Prav čutila sem njihovo moč, kako segajo po soncu z najvišjimi vejami.

Tako mi ne nehajmo segati po sijaju, lepoti, luči in svetlobi. To nas hrani. To polni našo dušo in duše vseh okoli nas.

Bolj, ko se obračamo k soncu, bolj sence ostajajo za nami. Ne vem, kje sem to slišala, ampak je čista resnica.

Zato bodi pristna. Bodi pristen. Zaslužiš si srečno življenje.

Ljubek sijoč pristen nagajiv srčen popoln srečen izviren igriv sončen poln zabaven navihan igriv dan!

Cmok!

Objem!

Objem!

P.S.: čarobnost je tu zdaj! Samo čuti jo!

Kaj če bi... Kaj če bi res?

Kaj če bi se imeli bolj radi?

Kaj če bi bolj res živeli iz srca?

Kaj če bi začeli uživati v svojem življenju? Biti bolj igrivi? Nasploh pa biti to, kdo smo v resnici.

Kaj si želimo?

Kaj si želimo z vsem srcem?

Zdaj pa to bodimo. Živimo. Utripajmo. Začutimo. Dopustimo.

Seveda pa se predvsem sprostimo. Zaupajmo, da če smo si lahko predstavljali, je že naše, nam je namenjeno, kot bi rekel Kojc. Zdaj pa nehajmo stiskati to, da lahko sploh zadiha in sploh pride v naše življenje.

Ljubezen smo. Prepojeni z njo vsak trenutek. Dihamo skozi ljubezen. Dihamo to ljubljenost.

Čutim, da je čas, da se še bolj razraste. Zalivala jo bom, negovala. Sem to, kdo sem. Rada sem to, kdo sem. Vedno bolj znam ločiti sebe in to, kar bi naj bila. Samo moje srce je pomembno. Pomembno je, kako se počutim. In želim se počutiti dobro!

Zdaj izbiram, da se imam vsaj malo raje, kot sem se imela včeraj.

Ljubek sijoč pristen nagajiv srčen srčkan zabaven čarobne dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je čista unikatnost. Zdaj si jo dopuščajmo še bolj. Pestro je! čarobnost!

To pa si zaslužim!

Ljubezen je v veh pogledih čudovita. Čarobna. Kje je? vedno v mojem srcu in se širi navzven. Mislila sem, da jo prejemam od zunaj! Pa jo ne! Saj jo tudi, no! Ampak glavni vir je v mojem srcu! Tako nikoli ni odsotna.

Tako dobre meditacije sem delala na fb strani Šola luči (https://www.facebook.com/potdoresnice.org/videos/868118350352696//)! Priporočam!

Pa še nekaj! Pozabila sem. Kaj že!

Pa te meditacije priporočam! Vsak dan! Na fb ali youtubu! Susan Kassandra (https://www.youtube.com/user/severnorth/videos). Bom pogledala točno, kako se napiše, ali pa bom kar dala povezave! Božansko! Življenje se mi spreminja v čarobnost!

Kaj sem že želela napisati?

Res si želim, da občutite ljubezen v srcu. Karkoli ljubim, osebo, življenje, ustvarjanje, kuhanje, preurejanje doma, slikanje, se čas ustavi. To pa priporoča v dnevnih navdihih Alan Cohen! Tudi priporočam na youtubu (https://www.youtube.com/user/Cowinn327/featured)! Neprecenljivo!

Bolj kot delam to, kar ljubim. Bolj se to širi. Bolj zares živim.

Samo nekaj, da razčistimo! Sama se tudi zbudim kdaj tečna. Ampak to sprejmem in vseeno nadaljujem s svojimi meditacijami, dnevniki hvaležnosti, sprehodi, pisanjem. In kar naenkrat nekaj klikne in sem spet nazaj pri sebi. Kot bi se zbudila iz megle in sem spet v soncu.

Saj ni to neko delo, samo osredotočanje. To pa si "ja" zaslužim! Želim se počutiti dobro. In čisto lahko je!

Ljubek sijoč pristen navihano nagajiv srčkan srčen dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Dajem vam dovoljenje. Dajem vam znamenje! To je to! lahko res zaupate svojemu srcu! Prav vas vodi! Vam rečem! Zares! Samo prisluhnite! Saj za mene tudi velja. Samo prisluhnimo! Zares!

Pripravljena!

Haaa! Kako je super! kaj ni lepo življenje?!?!

Če pa je res! V polnosti mi kar pritekajo nove in nove ideje! Zdaj sem polnost in sreča. Zase. Ker rada delam to, kar delam. Čutim se tako notranje izpolnjeno! Čista radost!

Malo pa bomo danes. Osha brali, kaj ne? Malo!

Tako lepo piše o ljubezni, da nisem mogla ne deliti. Tako polno je vse to. bolj in oblj odpiram srce ljubezni.

»Ljubezen je neskončno nebo! Ne morete je spraviti v utesnjene prostore, je pogojevati, omejevati. Če prezračite hišo, potem pa zaprete vsa okna in vrata, bo zrak kmalu postal postan. Ko vznikne ljubezen, je del svobode;  nato pa ta svež zrak hitro spravite v hišo in vse postane postano, umazano.

Če ne ljubite iz popolnosti svojega srca, barantate.

Ljubezen pomaga predvsem tistim, ki ljubijo, šele potem ljubljenim.

In bolj kot ljubite, bolj vredni ljubezni postajate.«

 Osho – Pogum: Radost drznega življenja (Osho, Pogum: Radost drznega življenja – vpogledi v nov način življenja, str.: 66-67, Primus, 2015.)

Kako pa je to lepo!

Osho me vedno najde! Pripravljena sem odpreti svoje srce. Ljubim vse bolj in bolj!

Ljubek ljubeč ljubljen zaljubljena pristen igriv srčen sijoč dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je čarobnost. Bolj kot ljubimo, bolj smo ljubljeni!

Oblaki pa lahkotno plavajo mimo...

Lahkotnost kot cvetenje se razpira v dnevu bolj in bolj. Lahko zaupam, da se vse dogaja zame? Lahko zaupam, da je lahko zares vse narejeno z lahkoto? Lahko zaupam, da cvetim v vsej svoji lepoti, kot vse rože ravno zdaj. Vse okoli mene vse cveti. Z lahkoto odpirajo cvetlice vsak cvetni listič. Se odpirajo soncu.

Je vse, kar moram narediti… pa še to ni moram, želim… si res želim… je samo se odpreti soncu? Svetlobi? Sijaju? Sreči?

Je lahko tako enostavno živeti?

Je lahko tako enostavno kreirati svoje življenje s soncem, s svetlobo v srcu?

Nobene rože še nisem videla, da bi se mučila pri cvetenju ali kreiranju popkov. Samo dopusti. Samo raste. Samo je.

Povezana z naravo. Reka, ki teče navzdol.

Zakaj bi se torej jaz mučila? Ali kogarkoli drugega?

Sem kot cvetoč grm, ki odpira nove in nove popke. Samo obračam cvetove soncu. Samo sledim svoji modrosti srca. Sonce sem. in sonce je v meni. In v soncu sem.

Zdaj je pravi čas, da se razcvetim. Ustvarim tisoče in tisoče novih popkov v barvah mavrice!

Ljubek sijoč pristen igriv srčen srečen unikatno lep dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Razcvetite se v najlepših odtenkih srca. Sledite svojemu srcu, sreči, radosti… Naj bo kompas vaš vodnik. Zdaj in za vedno! Ne pustite oblakom, da vam zakrivajo pogled na čarobnost. Sonce je vedno tam, četudi ga ne vidimo.

Ljubimo zaradi sebe, ker se ob tem dobro počutimo!

»Če sem vam zdi, da se je v vas naselil strah, ljubite še bolj. Bodite pogumni v ljubezni, tvegajte. Bodite pustolovski v ljubezni, ljubite še bolj in ljubite brezpogojno, kajti bolj kot boste ljubili, manj bo strahu.

Ljubite predano, globoko.

Ljubezen je neskončno nebo! Ne morete je spraviti v utesnjene prostore, je pogojevati, omejevati.

In bolj kot ljubite, bolj vredni ljubezni postajate. Manj kot ljubite, bolj ko zahtevate od drugih, naj vas ljubijo, manj ste vredni ljubezni.

Če me dobro razumete, opustite vse strahove in bolj ljubite – ljubite brezpogojno. Ne mislite, da počnete kaj za drugega, ko ljubite; počnete nekaj zase. Ko ljubite, vam to koristi. Zato ne čakajte, ne recite, da boste ljubili, ko bodo ljubili drugi – sploh ne gre za to.

Bodite sebični. Ljubezen je sebična. Ljubite ljudi – to vas bo izpolnjevalo in skozi ljubezen boste dobivali vse več radosti, bolj blagoslovljeni boste.

In ko se ljubezen poglobi, strah izgine; ljubezen je svetloba, strah je tema.«

Osho – Pogum: Radost drznega življenja

Saj ne vem, če je sploh pametno, kaj dodati. Ljubimo zaradi sebe, ker se ob tem dobro počutimo.

Odprimo svoje srce ljubezni. Zdaj. vredni smo je in drugi so vredni naše. Uživajmo ob tem!

Ljubek sijoč pristen iskren poln ljubezni dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je radost v vseh pogledih! Zdaj! Uživajmo jo! Ljubezen je ljubezen v vseh pogledih! Uživajmo jo!

Tako bo pa tudi zdaj vse dobro!

Ne morem, da ne bi malo Osha dodala. Malo…

»Zavarujete se. Nikomur ne dovolite, da bi vas ljubil, in ne ljubite drugih. Potem se pojavi strah. Zdi se vam, da ste sami na svetu, popolnoma sami, osamljeni. Ne čutite povezanosti.

Strah je občutek nepovezanosti s stvarstvom. Ostajate sami, ste kot otrok, ki joka v hiši, saj so mati, oče in preostala družina šli v gledališče. Otrok joka in hlipa v zibki. Ostal je sam, brez stika. Nikogar ni, ki bi ga varoval, nihče ga ne potolaži, nihče ga ne ljubi. Osamljen je – in obdaja ga neskončna osamljenost. To je stanje strahu.«

Osho – Pogum: Radost drznega življenja

Torej zaupajmo. Povežimo se s svojim srcem. Povežimo se s svojim notranjim bitjem, z naravo, z vesoljem, z bogom, budo. Zaupajmo, da je vse za nas. Lahko se zanesemo, da je za nas vedno poskrbljeno. Vedno.

Če tako pogledam, mi nikoli ni prav zares nič manjkalo. Še vedno se je vse dobro izteklo. Tako se bo pa tudi zdaj!

Ljubek sijoč pristen nagajivo srčen sočen srečen pristen dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je ljubezen ali strah. Smo pripravljeni ljubiti? Sebe? Druge? Ves svet? Zdaj je naš čas!

No, zdaj vem. Takrat še nisem!

Saj ne morem, da bi dan šel mimo brez Osha:

»Ko segate višje, ko se vse bolj oddaljujete od znanega in udobnega, rutinskega življenja, spet postanete bolj divji, spet postanete del živalskega sveta. Speti živite kot tiger ali lev. Ali kot reka. Spet se podajate visoko v nebo kot ptica, vse višje. In vsak trenutek varnost, stanje na bančnem računu, žena, moč, družina, družba, cerkev, ugled – vse bolj bledi in je vase bolj oddaljeno. Postanete sami.

Živeti nevarno pomeni živeti tako, kot da je vsak trenutek namenjen sebi. Vsak trenutek ima svojo vrednost, in vi se ne bojite.

Pogumni nepremišljeno stopajo naprej.

Samo tveganje vam jamči, da boste zares živi.

Ekstaza pomeni, da greste ven – ven iz vseh školjk, se umaknete od vseh egov, vseh udobij, vseh zidov, ki so kot smrt. Biti v ekstazi pomeni iti ven, biti svoboden, biti v gibanju, biti del procesa, biti ranljiv, da lahko pridejo vetrovi in gredo skoz vas.«

   Osho Pogum: Radost drznega življenja

Zdaj komaj vem, kako sem srečna, da sem to knjigo namočila v kopalnici, da je ostala zraven mene. Jaz sem jo res potrebovala in vedela je, da jo bom. Sem jo že mislila podariti sodelavcu, ki me je navdušil, da začnem brati Osha, pa je nisem. Vedela sem, da je zame. No, zdaj vem.

Ljubek sijoč pristen pogumen srečen zabaven ekstatičen radosten zanimiv dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Pustite čarobnosti, da pride do vas. Res je čarobna!

Samo živi po svoje...

»Ni se vam treba soočiti s človekom – srečajte se z drevesi, rekami, gorami, zvezdami – srečajte se z vsem stvarstvom. In to je naše vesolje, njegove del smo. Ni se vam ga treba bati in pred njim vam ni treba ničesar skrivati.«

Osho: Pogum – Drznost radostnega življenja

To je nadaljevanje, da se bojimo sodb. Ali okolice, družbe, ljudi, da nas ima za nore ali boga. Ampak, kot pravi Osho. On nas je ustvaril. Torej, če je kaj narobe z nami, je on dogovoren.

Torej pri bogu pridemo skozi.

Kaj pa okolica?

Ne glede, ali si misli, da smo nori ali ne, živimo po svoje. Tako kot tulipan ali marjetica ne neha cveteti, ker obstaja vrtnica in samo živi po svoje in cveti po svoje, tako je tudi to naše poslanstvo. Cvetimo po svoje. Sledimo svojemu srcu. Sledimo svojemu sijaju. Joseph Campbell. Sledimo svoji sreči. Cvetimo. Dovolimo si biti to, kdo smo. Točno zaradi tega smo tu. Točno zaradi tega smo bili ustvarjeni, kot to, kdo smo.

Zdaj pa živimo po svoje.

Danes sem odprla knjigo od Osha in malo je zavelo ven po zatohlem. Saj vemo, da sem jo malo namakala v kopalnici. Po pomoti. Ampak, resnica pa je resnica. Vedno bolj glasna je. Kliče me k sebi. Upam, da se zabavate od odkrivanju globin, pristnosti, veselja, ki ga imate v srcu.

Ljubek sijoč unikaten srčkan pristen mavričen samorogast dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je čarobnost, v vseh pogledih!

Najplemenitejše...

Si upaš verjeti, da si že zdaj dobra, dober? Že zato, ker si. Že zato. in že samo zato.

Ni se mi treba dokazovati. Ni se mi treba zvijati kot kača, da ugodim vsem. Ni mi treba spreminjati barv, da se prilagodim okolici in okolju.

Ne!

Samo jaz sem!

Dopuščam, da se božansko pretaka skozi mene.

Zdaj pa je čas za Osha.

Pač pritegne me!

»Bog ni oseba, ampak najneplemenitejša različica dobrega počutja, občutek, da smo doma, da pripadamo temu svetu, svet pa nam. čutimo, da na tem svetu nismo tujci, nismo neznanci. Gre za vrhunski in stvaren občutek: »Ta celota in jaz nisva ločena.« Ta izkušnja je Bog. Ampak mogoča je samo, če dovolite, da izrazi vaš notranji čut.«

Osho: Pogum – Drznost radostnega življenja

Zdaj pa zares občutimo. Ali vemo, da je vrtnica lepa, ker smo naučeni, ali vemo, ker jo vidimo, ali čutimo, kako čudovit izraz življenja je. ali je sploh ne pogledamo, ker vemo, da je lepa, ali se vedno znova čudimo lepoti vsakega cveta posebej. Odpustimo naučeno. Čutimo.

Ljubek sijoč pristen nagajiv unikaten dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je tu, da ga občutite, doživite, ga gledate s srcem...

Očitno so se morale zgoditi poplave!

Že nekaj časa nazaj sem brala Osha. Sodelavec me je navdušil za njega. Prebrala sem več knjig. Potem pa sem imela izposojeno to Pogum – radost drznega življenja. No, ampak to knjigo sem vzela zraven na morje. Brala sem jo tudi na stranišču. Potem pa so bile poplave iz tuša. Pozabila sem, da imam knjigo pri roki, pri toaletni školjki. Na tleh. To knjigo iz knjižnice je zalilo. Do konca! Čisto mokra je bila! Uspela sem jo posušiti! Ampak je imela tako nagubane liste! Seveda sem kupila novo za knjižnico. Obtičala pa sem s to. mojo. Poplavljeno. Glede na vse, kar se je zgodilo, me je minilo branje Osha. Takrat sem mislila, da ima preveč drzne nesprejemljive poglede na svet in sem ga bila sita! Mogoče so poplave prispevale…

Zdaj po tolikih letih, pa sem jo privlekla iz knjižne police. Zdaj pa mi je tako dragocena knjiga. In cenim Osha, ker mi vedno pove resnico. Vedno. Zanimivo je in zabavno.

Očitno, da so se morale zgoditi poplave! Takrat še nisem bila pripravljena na modrost Osha! Zdaj pa sem!!!

»Rodili ste se, na ta svet ste prišli z življenjem, z zavestjo, z izjemno rahločutnostjo.

Ne umrite, dokler ne razvijete pristne biti.

Samo nekaj srečnežev živi in umre z zavedanjem pristne biti – vedo namreč, da je življenje večno, smrt pa je utvara.«

Osho, Pogum – radost drznega življenja

Ne umrite s pesmijo v srcu.

Kaj vas kliče? Kaj se želi ustvariti skozi vas? Kaj želi biti rojeno skozi vas? Kaj želi Vesolje ustvariti skozi vas?

Zdaj pa to dopustimo!

Ljubek sijoč pristen nagajiv dan! Vedno bolj pristen!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je čista radost v vseh pogledih. Sputimo jo v svoje sobane srca!

Vsak dan sproti legendarno življenje!

Kako pa zunaj vse lepo cveti! Prava okrasitev narave! Vse v belem! Vsa drevesa, kot da so si odela najbolj praznična oblačila! Ves travnik se prebuja in raste v pisanosti. Prav čarobno je!

Kako pa si ti kaj? Si kaj praznično razpoložen, razpoložena?

Kaj če ne bi čakali na posebne priložnosti? Vsak dan je lahko praznik! Vsak dan je praznik!

Dihamo! Smo tu! Lahko živimo po sovje in ustvarjamo vsak dan sproti legendarno življenje polno pustolovščine!

Malo dramatično! Če pa sem res včeraj skuhala vegetarijanski golaž na novi način in mi je bil tako dober. Že dolgo ga nisem jedla! Božansko! Prava avantura! Čuj!

Res pa sem bila pri ribniku ne daleč stran in je bilo čarobno! To pa je res pustolovščina. Še nikoli nisem bila tam! No, bolj od daleč! Zdaj pa je vse uresničevanje srčnih želj! Zdaj pa sem bila!

Pustolovščina ja!

To pa je vedno odkrivanje nekaj novega.

Brez obtoževanja. Sprejemanje odgovornosti.

Koliko vzdušja,ki ga živim zdaj, je res moje in koliko je naučeno od domačega vzdušja, ko sem bila otrok? Koliko ponavljam staro, ker je bilo to normalno in čisto vsakdanje, namesto, da bi res živela po svoje?

Ljubek sijoč pristen mavričen pisan zabaven razgiban sijajen radosten dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Ustvarjajte si življenje v barvni paleti, ne v sivinah okolice, ki je normalna. Dodajte vse najlepše barve mavrice. Naj bo vaše življenje res vaše!

Prava čarobnost je, zares! Čuj! Prevod za neštajerce!

Slivniški dvorec, Slivnica

Nekaj čarobnega se dogaja. Zdaj. V tem trenutku!

Prav čutim, da me vso Vesolje dviga še višje. Odpirajo se mi notranji prostori lepote, ki nisem niti vedela, da obstajajo. Sobane se širijo in so še bolj bogate kot kdajkoli. Vse preveva neka srčnost, pristnost, lepota.

Prava čarobnost je, zares!

Čuj! (Prevod za neštajerce! kaj ni to osuplo zabavno neverjetno čarobno!!! Čuj! Tako je!)

Kaj če bi dovolili čutiti to resnično čarobnost?

Zame so to sončni vzhodi in zahodi. Zame je to sedenje ob vodi… reki, jezeru. Zame so to rože na mizi… orhideji, ki mi tako lepo cvetita. Smeh. Zabavnost. Komične situacije. Lepota, ki me obdaja. Skladnost doma. Urejenost. Lepo oblačenje. Užitek ob kavi. Moja zasebnost. Čas zase. Tako rada meditiram. Takoj zjutraj. Pisanje! Afirmacije. Kuhanje kaj dobrega. Pogovor s prijateljico. Igra. Kopel. Sedenje na soncu. Sprehod. Slikanje. Ustvarjanje.

Srčkan nagajiv dragocen izpopolnjujoč pristen zabaven igriv blažen jasen mogočno veličasten pisan dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje te vabi v igrivost, radost, jasnost, ljubezen. Prideš?