Občutiš in spustiš...

Sprejmi se. Danes bodi sočutna do sebe.

Sprejemam se. Danes sem sočutna do sebe. Glede preteklosti. glede prihodnosti. Glede zdaj. glede zdravja. Glede odnosov. Glede prijateljstva. Glede mnenj drugih. saj ne želijo nič slabega, samo ne zmorejo boljše. glede otrok. Glede situacije. Glede stanja. Glede manipulacij.

Resnica se bo prej kot slej razkrila. Še vedno se je.

Zanimiva dilema je, ali prečutiti zadevo ali jo spustiti. Lahko da je oboje. Najprej jo občutiš, potem jo spustiš. To mislim predvsem na pretekle travme in boleče izkušnje. Vse je povezano. Tako dolgo bo bolečina trkala na vrata, da ji ne odpremo in jo vidimo. Takrat jo svojo pozornostjo objamemo in zavijemo v kokon ljubezni. včasih pa se še kar kaj pojavi na površje, kar smo že odeli v toplino, kak spomin, kar pa pomeni, da se je prišel posloviti. Izpustili smo ga iz svojega telesa, zavedanja, podzavesti. Pokne kot milni mehurček in nam daje še večjo svobodo zares živeti. Pretiravamo pa takrat, ali bolje rečeno, pretiravam pa takrat, ko želim analizirati stvari. Ali opravičujem svoje mnenje in želim dokazati svoj prav. Ali bi raje bila srečna?

Prav ali srečna? Želim imeti prav ali želim biti srečna?

Srečna. Odločam se za srečo. zdaj. Pomirjam vse boje v sebi in vdihujem mir.

Kaj pa imaš ti raje? Svoj prav ali da si srečna?! (Lahko rečeš tudi kdaj: prav imaš, narediš pa po svoje. Ker trmastim in trdim ljudem tako težko kaj poveš (ali jih spremeniš). Tako je tudi dobro in prav.)

Ljubek srečen igriv radosten nagajiv srčkan pristen srčkan sijoč unikatno radosten vesel živahen jasen harmoničen samosvoj dan!

🌷 P.S.: Zaupaj svojemu srcu in dobrim občutkom. Ti veš zase! Ljubezen je vseprisotna!

💗 P.P.S.: Naročite se na moj kanal Kateja - Poslušaj svoje srce ❤️ poln navdiha ...  ❤️ Sledi svojemu srcu ❤️ 🎀 Veseli december ✨ Poslušaj! Doreen Virtue #5 ❤️  https://youtu.be/2TBbG14p6nY

🎻 P.P.P.S.: Malo glasbe za še lepši dan ... Queen - A Kind of Magic ... https://youtu.be/0p_1QSUsbsM

☕ P.P.P.P.S.: Naroči se na dnevni navdih za lepši sr(e)čnejši dan na e-mail: katejadn@gmail.com !

Najboljše, kar sem lahko!!!

»Sem na pravem mestu, ob pravem času, s pravimi ljudmi.

Moja pot je gladka.

Vse se vedno obrne v moje najvišje dobro.

Vsak dan stopam v rešitve mojih problemov.

Če pričakuješ željeno, izbiraš, kot jedi na jedilniku - in to tudi dobiš.

Bog postavi me na najboljše kraje, kar sem lahko!«

Kryon (povzete afirmacije po video posnetku KRYON - Are You a Victim of Chance? … https://youtu.be/7aqzCQh9aTY )

Zaupaš, da si na pravem mestu, ob pravem času, da srečaš prave ljudi?

Imam občutek, da sem vedno za nazaj dobila preobrat zgodbe, ki je na prvi pogled izgledala krivično ali prav bedno, potem pa se je otresla kot Pepelka vse umazanije in je postala Kraljica.

Včasih pa sem sredi zgodbe, ko še niti ne vem, kaj bi lahko bilo dobrega iz tega. Samo želim se je rešiti in jo odsloviti iz svojega življenja. Takrat še je bolj pomembno kot kdajkoli prej, da objamem vsa svoja občutja. Sem, kjer sem. če sem tu, potem točno tu moram biti. Kaj se lahko naučim iz tega? Kako sem lahko bolj sočutna do sebe? Preživljam turbulentne čase in prav je, da sem takrat še bolj nežna s sabo. Sprejmem, da sem, kjer sem. zaupam, da se bo iz tega izcimilo kaj dobrega, še vedno se je, tudi če na prvi pogled ni izgledalo tako.

Pričakujem dobro, zato dobro tudi dobim. Pričakujem razrešitev v moje dobro, zato razrešitev tudi dobim. Pričakujem poti zadovoljstva, zato so moje poti polne zadovoljstva.

Kaj pa ti pričakuješ v svojem življenju?

Danes zavestno izbiraj srečo!

Ljubek srečen igriv radosten živahen jasen kreativen celovit blažen čaroben edinstven pristen srčkan srečen dan!

🌷 P.S.: Sprejmi sporočila vesolja. Sprejmi namige vesolja. Sprejmi zanke v svojem življenju. Kam te vodijo? Sledi svoji srčni poti!

💗 P.P.S.: Naročite se na moj kanal Kateja - Poslušaj svoje srce ❤️ poln navdiha ...  ❤️ Sledi svojemu srcu ❤️❤️  Zabavaj se! https://youtu.be/dY0p5j7M9Lo

🎻 P.P.P.S.: Malo glasbe za še lepši dan ... Elvis Presley - (Let Me Be Your) Teddy Bear ... https://youtu.be/NkDbk-egHH4

☕ P.P.P.P.S.: Naroči se na dnevni navdih za lepši sr(e)čnejši dan na e-mail: katejadn@gmail.com !

Javljanje z Vadimom z morja...

Še vedno javljanja z morja. Samo tako, za občutek. Črički pojejo, ali so to škržati? Zvončki cingljajo v lahnem vetrcu. Sem na sedežni v zavetju mreže in sence. Pijem svojo jutranjo kavico.

Bila sem že pri morju. Čudovito mirno je. Res.

Živim svoje sanje. Zdaj. Pišem. Pijem kavico. Uživam ob morju.

Kaj sem napisala, da pijem kavo iz mojih najljubših skodelic na morju? Poslikane so s sivko in so čarobne. Prave so. Pravo razkošje!

Res sem blagoslovljena bolj, kot sem si kdajkoli predstavljala!

Nekaj me še navdušuje! Branje knjige! Definitivno sem se potopila v Vadima Zelanda, ki mi je večerno in jutranje branje in mogoče kaj vmes. Res pravo razkošje, ti rečem!

To pa je tako razodetje znova in znova.

Malo za vabilo k branju:

»Če pa najde človek pot svojega srca, se bo vse preostalo (različne materialne dobrine) znašlo v njegovem življenju samo ob najprimernejšem času.«

Vadim Zeland, Zlom tehniziranega sistema

Kam te torej vodi srce? Zdaj? Danes? To je tisto, kar je tvoj kompas!

Ljubek sijoč pristen nagajiv srčen srečen dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je radost v vseh pogledih! Sprejmimo vabilo! Zdaj!

Val za valom...

Oddih! Pa si res upam? Si upam biti stran od vsega? Vsakdanjega? Navad skrbljenja kar tako. Vse tako nima prostora tukaj. V tem vetrcu. Ob morju.

Kaj če bi si res upala?

Samo biti tu?

Oddahniti si od vsega!

Res uživati v vsem. Samo biti vse, kar si želim biti.

Na morju sem!

Samo prepustim se trenutku. Se kopam. To je zdaj najboljša ideja.

Tako lepo vroče je. točno tako, kot je prav na morju. Božansko!

Zdaj sem se navadila, da vedno, ko grem z vode, se samo malo ustavim. Poslušam valove. Tako sem srečna, da sem na samem, no smo na samem, da lahko slišim valovanje morja. Zares slišim. Tako lepo. Val za valom. Božansko!

Želim nabirati školjkice. Se sprehajati, kot včeraj. Bil je tako božanski sončni zahod! Vse je bilo v rdečih odtenkih in oranžnih kot ogenj, še veliko potem, ko je sonce zašlo. Tako je vroče, da sem se kopala že, ko je sonce zahajalo.

Tako rada imam morje. Tega se želim spominjati. Za vedno. Zdaj. sploh pa to zdaj želim živeti. Božansko!

Ljubek sijoč iskreno nagajiv pristen lep dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je praznovanje! Zdaj!

Kameleoniziranje ... drugi del!

Kaj cenim pri drugih?

Potem pa to začnem še bolj opaziti, drugo pa pozabim. Tako to gre – lažje.

Pri sebi pa, ni mi bilo jasno, dolgo časa ne, da sem čisto vredu, super, izjemna – točno taka, kot sem. Mislila sem, da se moram spreminjati, prilagajati, biti kameleon, malo tako malo tako – odvisno, kako me je kdo rabil.

Pa ni res!

Kake bedarije!

Nič ne rabim biti za druge. Če kdo v meni ne vidi lepote, ga nobeno prepričevanje, kameleoniziranje in ugajanje, ne bo prepričalo drugače. Karkoli naredim, ne bo pomagalo. Zakaj bi se sploh trudila? Si bo že našel koga drugega za soustvarjanje.

Zguba mojega časa. In njenega, ali njegovega…

Ljubek sijoč pristen dan poln ljubezni – so sebe in seveda mogoče do drugih!

Cmok!

Objem!

P.S.: Sledimo svoji zvezdi, svojemu sijaju, kot bi rekel Joseph Campbell, vse ostalo pa se bo uredilo samo od sebe. Zagotovo.

Valovanje morja... za dušo

Hej kako dragoceno je valovanje morja. Pa sem ga res slišala? Sem mu vsaj malo prisluhnila Prisluhnila sem zvezdam, kako lepo šelestijo, bi rekel Vadim Zeland. Predala sem se morju. Tako lepo je bilo. Sončni vzhodi. To je zame kot zakladi srca. Neprecenljivo! Zvezde ponoči. Sončni zahodi. Sprehodi po mestu. Hoja z bosimi nogami po kamnih, na konec pomola. Sprehod po dolgem pomolu na razgledno točko. Tako lepo je tam. Dragoceno je!

Uživala sem v senci, ko sem brala knjigo in samo malo dvignila pogled nad stranice in videla v daljavi morje. Božansko lepo.

Uživala sem v ptičjem petju.

Tako sem uživala v pitju kave. Življenje je čarobnost. zdaj je čas, da jo bolj opazim. V vsem vsakdanjem. Tako kot zdaj. Čisto zdaj v tem trenutku.

Ljubek sijoč pristen nagajiv srčen srečen dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je čarobnost. Pisanost. Zdaj! Sami si to ustvarjajmo zase!

Naša ustvarjanja srca - naše bogastvo

Cenim, da sem to, kdo sem.

Cenim, da sem vedno bolj lahko to kdo sem.

Saj ne, da prej ne bi mogla biti, samo sem bila mišljenja, da moram biti drugačna, da sem vsaj malo normalna. Kake neumnosti. Bolj in bolj se spominjam, kdo sem v resnici. Raziskovalka. Ljubezen. Radost. Veselje, da čutim vso to čarobnost sveta.

Ptičje petje mi je vedno bolj pomembno. To so pravi zakladi srca.

Vse nam lahko vzamejo in nam bo odvzeto, na koncu – samo to, kar ne moreš vzeti, ne bo. Kot bi rekel Osho. Torej kopičimo bolj te zaklade srca. Tega nam ne more nihče vzeti! Nihče nam ne more vzeti naše radosti, čarobnosti, veselja do življenja, cenjenja drobnih lepih stvari, ljubezni, ki jo z radostjo dajemo, ker to osreči nas. Vse to so zakladi srca, kot bi rekla moja sestra, ki jih je vredno doživeti. Vsi naši lepi spomini so čarobnost in lepota. To je naše bogastvo – kar ustvarimo. Naša notranja lepota.

Kaj če bi bolj gradili na tem? Kaj če bi začeli pri sebi? Potem pa to širili na domače? Na tujce, saj je vsako srečanje na nek način svetu, če mu dodamo ščepec pozornosti.

 Zakladi srca štejejo.

Ljubek sijoč pristen dan in polno veselja!

Cmok!

Objem!

P.S.: Ljubljena si. Ljubljen si. Taka, kot si, si največji prispevek k svetu. Že to, da obstajaš, je največje darilo planetu Zemlji in Vesolju. Živi svojo čarobnost. točno taki kot smo, smo vredni čiste, prave, iskrene, srečne in globoke ljubezni. Zdaj!

Bom drugače dramatizirala!

Kaj ni zanimivo? Kako kaj življenje v polnosti? Kako se kaj ljudje odzivajo na vas? Kakšno energijo oddajate?

Vidim, da sem po naravi bolj prijazen človek in to dobim nazaj. Nasmeh in prijazna beseda tako pomagata. Vedno cenim vse prodajalke in prodajalce, ki so tam zame.

So pa še druge negativnosti, na katere sem se navadila. Drama. Poskušam manj in manj. Pa saj ne več tako, kaj se je drugim zgodilo in kaj so novice. Ampak tako, da vse povem na bolj dramatičen način, kot bi bilo normalno treba.

Ampak resnica osvobaja.

Torej, če sem to zdaj obsijala z lučjo resnice, naj izgine. Izpuhti. Izpari. Izmegli.

Včasih pa sem trmasta.

Vem, da ni dobro, pa ne morem mimo. Ampak se vsaj zavedam, kaj si ustvarjam. Tako je to. Drugič bom drugače. Drugič bom manj dramatizirala.

Sicer pa, nihče ni popoln. In verjetno bi bila angel ali kako drugo višje bitje, če bi bila.

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je zabavno!

Samo spominjanje, kdo smo v resnici...

Cenim, da imam tako lepo življenje. Sploh letos uživam v poletnih nočeh. Zdaj pa so res poletne. Zares. Tako lepo je samo gledati zvezde. Uživati čarobnost.

Kaj si kaj opazila – opazil, kako je narava lepa?

Kaj si opazil-a, kako je vse lepo?

Kaj če bi bili mi vsi še bolj hvaležni za to, kar imamo?

Kaj če bi mi vsi bili bolj hvaležni res za vse?

Če je dobro – je dobro!

Če je slabo – pa nas usmerja v dobro! torej je tudi slabo dobro.

Prisluhnimo svojemu srcu. Zares!

Življenje je čista čarobnost!

Se imamo kaj radi?

Se imamo kaj rade?

Nekje moramo začeti in najlažje je pri sebi. Kaj pravijo, najprej pometi pred svojim pragom. Pa bomo imeli celo življenje kaj delati!

Prav čutim to čarobnost poletja. Pretaka se bolj in bolj v meni. 

Vabi me. Vabi me zapeljivo, naj še bolj sledim svojemu srcu, čarobnemu kompasu.

Ljubek sijoč pristen nagajiv dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je ena sama pristnost. Bolj in bolj luščimo, kar ni naše in se spominjamo našega bistva – mi smo Ljubezen. To me je navdihnil Emanuel Dager. Rekel je, da nič ne zdravimo, samo spominjamo se, kdo smo v resnici – bitje luči.

Dovoli si iti naprej proti svojim sanjam...

Kaj ti naj povem?

Kaj ti naj zaupam?

Bolj si zaupaj.

Ti veš zase.

Zaupaj svojim občutkom.

Zaupaj tej pesmi srca.

Zaupaj tej čarobnosti in jasnosti.

Zaupaj svoji srčni poti.

So svetilniki v življenju v obliki drugih ljudi, a vedno poslušaj svoje srce.

Ozdravi, karkoli, kar te drži nazaj kot magnet na mestu. Močno. Ozdravi to, da spusti oprijem. Dovoli si spremembo. Dovoli si iti naprej proti svojim sanjam.

Čudovita si.

Čudovit si.

Tvoja prisotnost na planetu Zemlja, v Vesolju je pomembna. Prispevaš s svojo unikatnostjo. Izrazi svoje darove, prispevaj s svojo unikatnostjo.

Dragocena si.

Dragocen si.

Življenje sije skozi tebe, sij, lepota, svetloba srca.

Pesem si. Unikatna. Neponovljiva. Največja radost vsej zemlji.

Izrazi to čarobnost.

Dovoli si biti srečna v vseh pogledih.

Dovoli si biti srečen v vseh pogledih.

Razcveti se, moja draga, moj dragi.

To naredi zase.

Ljubek sijoč pristen igriv srčkan jasen smešno nagajiv radosten dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je čista čarobnost. Ti si čista čarobnost! Bolj in bolj sij!

Kronično odvisna od optimizma!

Življenje je lepo. Vse poteka tekoče. Vse je v toku z najboljšim zame in za vse, za vso Vesolje.

Kako kaj odvisnosti od drame?

Kako kaj odvisnosti od nakupovanja?

Kako kaj odvisnosti od negativnega razmišljanja?

Saj ne, da ne bi. Ampak!

Seveda je ampak!

Kaj če ne bi!

Kaj če bi za vsako negativno misel našla pet pozitivnih misli, kot bi rekla Maja Debevc? Kaj če bi se vadili v tem?

Kaj če bi to trenirali? Kaj če bi bili kronično odvisni od pozitivnih misli, od optimizma? Kako bi se to odsevalo v mojem življenju?

Vem, da mi negativno spije energijo, in potem jo posledično tudi jaz drugim. Vem, da imajo misli moč, da se spreminjajo v realnost. Potem pa še privlačijo več tega.

Ampak lahko jo prekinem. Ni mi za poglabljanje in razmišljanje o negativnem razmišljanju, ker sem tako samo v glavi. Želim se počutiti dobro. in če to prekine en zavesten vdih in izdih. Če opazim lepo drevo, kako se sonči v žarkih in zraven še slišim ptičje petje, sem tok nesmisla prekinila. Vsaj za malo. Tako se začne!

Življenje je lepo, če si ga takega ustvarjamo! Vedno bolj in bolj! Zaupam, da zmorem! Zares! To je pristnost in življenje je polnost v vseh pogledih! Tako rada imam svoje lepo polno bogato srečno življenje!

Zdaj!

Ljubek sijoč igriv dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Vse vzemimo bolj igrivo. Samo igra je in bolj kot uživam v njej, boljša postajam!

Sprejmi povabilo srca...

Pesem si v srcu. Nosiš jo v sebi. Želi se izraziti skozi tebe. Sije iz srca kot žarki – v vse smeri. To je tvoje poslanstvo. Pusti ji na plan. Dovoli, da se izrazi. Bodi. Bodi ti. bodi v vseh pogledih pristna. Bodi v vseh pogledih pristen. Samo bodi.

Prisluhni nežni pesmi srca.

Prisluhni melodiji. Prisluhni temu čarobnemu kompasu, ki te vodi naprej.

Naj bo tvoje življenje srečno. Strastno. Občutek zadovoljstva, izpolnitve.

Ljubezen.

Vabi te srce.

Sprejmi vabilo danes.

Sprejmi povabilo v to čarobnost vsakega trenutka.

Prisluhni svojemu srcu.

Pesem si.

Zdaj jo živi.

Zdaj jo uživaj.

Ljubek sijoč pristen igriv dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je čarobnost!

Strogo zdaj! Brez heca!

Kako kaj, moja draga, moj dragi?

Lahko bi napisala tudi tako…

Kako si kaj, moj-a dragi-a?

Kako kaj prepletanje teh energij? Moško ženske. Na koncu koncev pa smo vsi duhovna bitja s poslanstvom radostne rasti. Zakaj ne bi cenili drug drugega in se imeli super? Zakaj bi zavračali veselje, igrivost, radost, pestrost, drugačnost?

Vsi smo ljudje. Vsi smo duhovna bitja. Kaj ne bi bilo lepo, če bi cenili čisto unikatnost drug drugega?*

Lepi smo.

Čas je. Sožitja. Pa tu niti malo ne mislim, prilagajanja, kameleonstva in zanikanja svoje duše in ne poslušanje srca. Ne! Ti si mi dragocen, ker si ti. Jaz sem dragocena, ker sem jaz. Skupaj sva srečna. Vsak zase je srečen – najprej. Skupaj pa sva še bolj. Mogoče v to smer bolj!

Sicer pa, naj srce vodi. Srce ima vedno prav, um pa mu pomaga.

Ljubek sijoč pristen igriv dan!

Cmok! Objem!

P.S.: Res ti rečem, poslušaj svoje srce, čuj! (Prevod za neštajerce:

»Res ti rečem, poslušaj svoje srce, sem rekla!«

(Zadnji dve besedi sta mišljeni strogo in tako se tudi prebereta, da res poudarite pomen prej napisanega - res strogo - za neštajerce - brez heca!))

Ah zakaj? Zato, ker je vse Ljubezen.

Ah, zakaj!?!

Nekaj me je prevzelo. Dopustila sme mislim drugih, da so pomembne bolj, kot bi si želela. Pa saj niso moje! Ne rabim jih!?! Mi to služi? Me to spodbuja k radostni rasti? Me to dela boljšo osebo? Kaj bi naredila Ljubezen? (To bi sigurno rekla Maja Debevc.) Je pa tudi iz Tečaja čudežev.
Vem, kaj bi naredila Ljubezen.

Zamahnila bi z roko! To! To je vse njihovo! Nič ni tvoje! Tvoje je toliko, kot si to vzameš k srcu! Ne rabiš biti dobra, ne rabiš biti normalna, ne rabiš biti v čredi!

Uh, pa še nekaj se je prikradlo noter! Nisem dovolj! Morala bi ne vem kaj in ne vem že kdaj! Potem bi mogoče bila normalna.

Veš nekje sem prebrala. Zdaj vem! Od Gale Darling! Kdaj bi bil najboljši čas, da posadimo drevo? Pred dvajsetimi leti. Zdaj pa je drugi najbolj čas!

Torej zdaj je najboljši čas za vse! Očitno tudi zato, ker pred dvajsetimi leti nisem sadila drevesa, kot si ga želim zdaj. Sadila sem v tuje grede kdo ve sploh kaj! Ampak saj je tudi to bilo koristno. Zdaj vsaj vem, kakšno drevo in kam bi ga rada posadila!

Ni pomembno, kaj si drugi misijo, ker so to njihove misli, njihov pogled, ki govori samo o njih samih. Zdaj pa lahko živim po svoje!

Ljubek sijoč pristen nagajiv dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Zalivamo vsaj drevo, ki nam je všeč? Tisto, ki raste iz srca. To zalivajmo!

Izgovori, da se da!

Kdo je že to rekel, da če misliš, da zmoreš, imaš prav. In če misliš, da ne zmoreš, imaš prav.

Tako je to!

Lahko zdaj nehamo s tečnarjenjem! Zmorem – ne zmorem! Dobro!

Ali se lahko neham pomanjševati in v vse dvomiti? Kaj me je lahko vsega ne strah? Kaj lahko nekaj naredim brez tisoč strani analiz?

Lahko naredim nekaj samo zato, ker čutim, da je v srcu prav. Moja duša ve.

Kaj lahko neham čakati ne vem kake potrditve od ne vem koga?

Pa kdo me pozna boljše kot jaz? zakaj bi zaupala nekomu, ker je avtoriteta in ker bi naj vedela ali vedel?

Tu sem, da poslušam svoje srce, da se res povežem z njim. Potem pa mislim, da mi bo razkrito na tak način, karkoli? Ali da bom dobila potrditev?!

Daj no, koga hecam?!!

Vse je samo odgovor in še bolj izgovor. Odgovor, ne, ne rabim si zaupati, ker potem bom morala nekaj spremeniti. In izgovor, saj tako vem, da ne bi uspelo, ker… kaj pa jaz vem, kaj!

Zdaj pa dovolj! Zmorem! Ti pa tudi!

Ljubek sijoč dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Kaj sem rekla! Brez izgovorov! Ali pa saj naj bodo izgovori, za kaj pa se da! Ker se sigurno da!

V tebi. V meni. V vseh. V vsem!

Pa kako to, da nikoli zares nisem tako silovito opazila roza oblakov? Teh puhastih lepotcev, ki mi vsako večer polepšajo noč. Spreminjajo se iz nežno belih v pastelno roza in zdaj na koncu v sive. Prava čarobnost so. Lepota. Še vedno so barve sladkorne pene z okusom jagode ali skoraj bolj marelice. Ali vmes.

Zemlja nam res radostno daje vse te lepote, darove. Saj sem jih prej opazila, samo se jim nisem tako čudila. Zdaj pa jih prav srkam. Del mene so in jaz sem del njih. Čutim to povezanost. Lepoto.

Kakšna lepa ptica je letela mimo!

Zdaj pa nekaj.

Vidim čarobnost v teh čudovitih drevesih okoli mene.

Vidim čarobnost v puhastih oblakih.

Čarobnost vidim v ptici razprostrenih kril, ki je letela mimo.

Ali vidim to čarobnost v sebi?

Si upam priznati, da je moja čarobnost odsev čarobnosti narave. Ali da sem jaz odsev čarobnosti narave?

Si upam sploh trditi, da sem jaz čarobna?

Si upam občutiti to čarobnost v meni? Jo res čutiti?! Del mene je in jaz sem del nje. Pripravljena sem videti to čarobnost v sebi.

Se znam s tako milino kot oblaki spreminjati iz sivih v roza – in potem v puhasto bele – ali obratno? S tako lahkoto? S tako nežnostjo? Tako naravno, brez truda.

Tako je živeti, če živiš iz srca, če poslušaš svoje notranje vodstvo. V toku si. Vse je čarobno. Sivine. Beline. Roza odtenki. In vse druge barve. Samo čudim se čarobnosti. Narave. Sebe. Vseh nas.

Ljubek sijoč pristen nagajiv dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Bolj kot se imam rada, se cenim in se spoštujem, bolj sem čista odslikava čarobnosti na vseh področjih svojega življenja. Zdaj! Enako velja zate!

Poslušam... potem pa akcija?!

Kako sem vznemirjena!

Danes pa me čaka nekaj posebnega!

Kaka mešanica občutkov. Veselja in vznemirjenja in pričakovanja! Saj vem! Vse je dobro. Vse bo dobro! in še čisto vedno je bilo vse dobro! zaupam!

Srečna sem! Srčna sem!

Pa kaj si človek lahko želi več?!

Zadnjič sem dobila namig. Tako. Čisto jasen. Pa nisem uresničila. Kar avtomatsko sem si dala nek naučen izgovor. Eh, pa saj mi ni treba. Pa kaj bom jaz. Ali neka taka neumnost je bila.

Vem, da bi morala uresničiti. Morala. Ampak saj bo kakšna nova priložnost. Mogoče pa je že. Ji bom zdaj upala reči da?!

Učim se. Poslušati svoje notranje namige. Saj vem. Resnični so. Kratki in jedrnati. Pesem sem in sem lepota. Tako kot ti! Čisto unikatna! Zakaj bi se učili drugih pesmi in plesa, ko pa je naš naraven in sproščen in spontan in prav tako čudit. In definitivno večji užitek, kot ponavljanje, saj prihaja iz srca!

Ljubek sijoč pristen dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Zaupam ti, tvoj čas je, razcveti se! Zapleši svoj ples! Zapoj svojo pesem!

Kako kaj vožnja? Saj veš, da ti voziš, ne?

Tako moje drage, moji dragi!

Smo zdaj na sedežu voznice, voznika?

Držimo za volan?

Smo pripeti?

Torej, zakaj pa potem dopuščamo drugim, da cukajo, vlačijo in sploh držijo volan? Še nismo dovolj prepričani v svojo vožnjo? Še nočemo prevzeti odgovornosti? Kaj se dogaja? Bolj zaupamo drugim kot sebi? Želimo biti žrtev in potem lahko rečemo, če pa si mi ti rekla?

Ali pa bomo vozili po svoje?!! Samo mi imamo zemljevid za nas – k našim srčnim željam. Zakaj bi potem druge z drugim zemljevidom sploh spraševali za smer? 

To ni naša pot. Zaupajmo danes svojemu srcu.

Zdaj sem pripravljena, da se podam na čudovito pustolovščino, pot srca.

Danes imam dovolj poguma!

Držim za volan in peljem v smer, ki je zame najboljša. Pa če tudi kdaj pridem na slabšo cesto, polno lukenj, je to dragocena izkušnja, kako naj vozim drugič in kje naj drugič grem mimo odseka. Ali se vsaj izognem slepi ulici. Saj ni bila slepa. Samo veliko me je naučila, kaj pa si ne želim.

Poslušaj svoje srce, moja draga, moj dragi! Za tvoje dobro.

Ljubek pristen igriv srčen dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Brezpogojno smo ljubljeni. Vedno! 

Začnimo z majhnim...

Kaj je boljše, na silo kam riniti ali počakati, da je pravi čas in potem z lahkoto narediti?

Kaj je to sploh vprašanje?

Zame, ko sem trma, včasih že. Vedno bolj pa imam občutek, da ko sem odločena, da bom res nekaj naredila, se vse upre temu. Mogoče bi morala vztrajati samo minuto dalje, uro dalje, dan dalje?

Pa kaj sama sebe prepričujem, da je dobro, da se mučim in silim naprej, čeprav še ni pravi čas. Kaj ti to mene zdaj nekaj mučiš? Dejavnost ampak ne?

Lahko počakam na navdih. potem pa delujem. To bi mi bilo všeč. To bi mi bilo veselje. To bi mi bilo navdihujoče. Zares.

Ne bom pa se silila dalje.

Nekaj je tukaj čisto noro.

Delovanje ali nedelovanje! To je zdaj vprašanje. Zares. Čisto zares. Vse je zame. In tudi čas. In če tudi kaj ne gre, kot sem si zamislila, samo išče še boljše poti, ker verjetno je moja kaj spregledala.

Čakaj. Zdaj pa je malo preveč teoretiziranja.

Dovolj je bilo.

Akcija. Definitivno. Ampak. Seveda je ampak. Ampak samo, ko čutiš navdih. Tako je! Zdaj pa še samo lepotne obdelave. Samo, ko čutim navdih.

Pestrost sem. V vseh pogledih.

Kaj pa če začnem z majhnim. Vizualizacijami uspeha. Afirmacijami. To je že neko delo in pomikanje naprej. To je prilivanje na ogenj. Podkurjene. Zaupanje. Veselje. To je čista ljubezen. Rada imam vse to. pestrost. Unikatnost. Življenje. Rada imam lepoto življenja. Zdaj. uživam. Sem to, kdo sem.

Zdaj je čas za pestrost. Vedno. Uživam v vseh pogledih.

Kaj si upaš?

Živeti po svoje?

Zares?

Danes je tvoj dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je zakon! Življenje je legenda! Življenje je carsko! Življenje je čarobnost!

P.P.S.: Malo glasbe... za dušo ... Klapa Dalmari - Što to bješe ljubav https://www.youtube.com/watch?v=JDt55Xmkv7w

P.P.P.S.: Sprehod po dežju ... https://youtu.be/KBAiK5PCw34

Prispevek k radosti...

Veš, ti, točno ti, točno taka kot si, točno tak kot si, si najlepši prispevek k radosti, ljubezni, unikatnosti, razcvetu planeta Zemlje.

Sprehod po gozdu me je navdal z občudovanjem veličine dreves. Tako so mogočna. Tako so lepa. Ne glede, kakšna so, prekrasna so. Vsako je čudovito zase.

Točno to smo mi. Vsak čudovit zase. Vsak prelep na svoj način.

Smo v gozdu, a nismo del gozda. Gozd je del nas. vseeno smo na prvem mestu veličastno polno bogato razkošno drevo od znotraj in navzven. Čas je, da dajemo to lepoto, da jo delimo s svetom.

Tako lep bor sem videla. Več borov. Tako lepo lubje so imeli. Prav čutila sem njihovo moč, kako segajo po soncu z najvišjimi vejami.

Tako mi ne nehajmo segati po sijaju, lepoti, luči in svetlobi. To nas hrani. To polni našo dušo in duše vseh okoli nas.

Bolj, ko se obračamo k soncu, bolj sence ostajajo za nami. Ne vem, kje sem to slišala, ampak je čista resnica.

Zato bodi pristna. Bodi pristen. Zaslužiš si srečno življenje.

Ljubek sijoč pristen nagajiv srčen popoln srečen izviren igriv sončen poln zabaven navihan igriv dan!

Cmok!

Objem!

Objem!

P.S.: čarobnost je tu zdaj! Samo čuti jo!