Bom drugače dramatizirala!

Kaj ni zanimivo? Kako kaj življenje v polnosti? Kako se kaj ljudje odzivajo na vas? Kakšno energijo oddajate?

Vidim, da sem po naravi bolj prijazen človek in to dobim nazaj. Nasmeh in prijazna beseda tako pomagata. Vedno cenim vse prodajalke in prodajalce, ki so tam zame.

So pa še druge negativnosti, na katere sem se navadila. Drama. Poskušam manj in manj. Pa saj ne več tako, kaj se je drugim zgodilo in kaj so novice. Ampak tako, da vse povem na bolj dramatičen način, kot bi bilo normalno treba.

Ampak resnica osvobaja.

Torej, če sem to zdaj obsijala z lučjo resnice, naj izgine. Izpuhti. Izpari. Izmegli.

Včasih pa sem trmasta.

Vem, da ni dobro, pa ne morem mimo. Ampak se vsaj zavedam, kaj si ustvarjam. Tako je to. Drugič bom drugače. Drugič bom manj dramatizirala.

Sicer pa, nihče ni popoln. In verjetno bi bila angel ali kako drugo višje bitje, če bi bila.

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je zabavno!

Nasmehni se! Daj no, saj gre!

Kako kaj smeh?

Smeh je pol zdravja!

Zdaj ga še bolj potrebujemo!

Kojc, Martin Kojc, pa piše tako:

»Smeh sodi vsekakor k najučinkovitejšim sredstvom, s katerimi krepi narava naše telo. Pogoj, da se smejemo res od srca, so vselej le prešerne in vesele misli. Te misli uskladijo vse procese v telesu, ki so si prišli navzkriž. Za duhovno delovanje so kakor olje za stroj. Preprečijo namreč trenje, ki ga povzroča enolično, naporno vsakdanje življenje.«

Kojc že ve! In velja mu zaupati! Prav prijala bi kakšna dobra komedija. Zares! Ali pa Mr. Bean. Kdaj sem kaj nazadnje gledala?

Bilo je tako smešno, ko je imel policijskega psa, pa ga je ven zaprl. Potem pa so se norije samo stopnjevale. Res je bilo smešno!

Kako lepo se je smejati! Obožujem to! sicer pa se mi vedno zgodi kakšna bedarija.

Našla pa sem tudi stare slike od mojega psa Rikija, ki je bil pravi nagajivec. Pa tako prikupen je bil! Malo pa ga pogrešam, ker je vedno kaj ušpičil. Upam, da imate ob sebi kakšno žival, ki vam polepša dan.

Jaz imam zdaj ptice. Ne vem, kako se lahko usede čisto na vrh breze, velika ptica, vrana, črna velika vrana in drži ravnotežje na tako tankih vejicah. Pa še dolgo je sedela tam. Nekaj mi je prišla povedati, samo ne vem kaj.

Ljubek sijoč pristen igriv srčkan srečen zabaven nasmejan navihan dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je praznik. Uživajmo! Danes!

V mojem svetu je vse dobro

Kaj je bilo v tem letu dobrega?

Po čem si bom zapomnila to leto?

Kaj je tisto, kar mi je pri srcu in mi je najbolj ostalo v spominu!?

Nekaj je bilo bolj zdaj, v decembru.

Kaj ni zanimivo, če imam kaj rada, da mi potem ponudi samo lepe stvari, kot december. Prazničnost. Lepoto. Vse je bolj svečano. To imam rada. Rada imam pestrost tega. Čisto lepoto.

In vse je čista lepota. Torej bi vse teoretično lahko imela rada, karkoli se zgodi, s tem pa bi mi to dalo samo ljubezen in lepoto in čarobnost nazaj.

Saj v resnici je vse zame. Vse. Si lahko to zdaj vzamem k srcu? Lahko to zdaj resnično razumem? Lahko čisto zaupam, da je vse najvišji izraz ljubezni?

V mojem svetu je vse dobro.

In zanimivo, da se vedno tako tudi konča.

Dobro. in konec je važen. Ko bi naprej videla, da bo konec dober, kot v filmu, me ne bi skrbeli vmesni zapleti in stran poti. Vse so samo poti k srečnemu koncu.

Če pa tako razmišljam, pa mi je res odveč za karkoli skrbeti.

Vse je izjemno zanimivo lepo čarobno doživetje ali razjasnitev, kaj pa je za nas izjemno zanimivo čarobno lepo doživetje. Torej je vse dobro.

Mislim, da mi Kojc pomaga pri razumevanju tega. Zdaj pa je čas, da začnem to tudi živeti.

Kaj če bi leto 2020 bilo od teorije k praksi!?

Toliko vem!

Toliko vemo!

Zdaj pa to uporabimo! Zdaj pa to živimo.

Neko navado imam, da pustim drugim, da pametujejo o mojem življenju. Kot da bi njim bolj zaupala kot sebi. Ker imajo širši pogled. Vem, včasih rabim tudi to. Ampak lahko se zanesem nase. Lahko se zanesem, da jaz zase vem, kaj je dobro zame. Ti pa tudi, kaj je zate!

Čudovit pristen srčen srečen dan poln radosti užitka in prazničnosti in svečanosti!

Cmok!

Objem!

P.S.: Vse je zate. Vso življenje je zate! Si upamo danes tako živeti?!

To pa bi bilo!

Kako se stvari izjemno zanimivo odvijajo! Pa to je noro! ali noro dobro! saj ne vem! Ampak vedno je lahko noro dobro, če tako naredim!

Potem pa se sprašujem, kaj pa jaz sploh delam? Kaj ni moje delo, da sem uglašena s svojo dušo? Da sem na isti frekvenci!? In ta frekvenca je visoko. Vsi smo kot radiji, samo sprejemamo signale. Smo vsaj malo odprti za božansko? Za srečo? Za vse lepo, kar se pretaka skozi nas? za vse, kar se želi pretekati skozi nas?!

Čutim, da mi je kar težko biti v tišini, delati nič. Ali gledam kaj navdihujočega, ali ustvarjam ali karkoli, kuham, zraven poslušam nekaj, kar me dviguje. Kaj pa tišina? Kaj pa prostor, da se lahko naravnam? Kaj pa narava?

Mislim, da si bom dala več tega razkošja v svoje lepo življenje. Zdaj!

Cenim, da se spoznavam. Cenim, da si dovoljujem biti bolj in bolj pristna.

Danes je dan, ko sem lahko še bolj.

Moja naloga je samo, da sem srečna. To je to! in srečna sem, ko sem v sozvočju s svojo dušo. Kaj pa je moj kompas? Dobro ali slabo počutje.

Dobro – to! Na pravi poti sem!

Slabo – to! Signal, da se popravim, preusmerim na nekaj, kar mi vliva in daje veselje.

Kaj pa je to? kaj je moja čarobna škatla? Sigurno ne bom potegnila ven zajca kot čarovnik. Imam pa lahko nekaj stvari noter. Napisanih na listke.

Sprehod.

Ples.

Slikanje.

Povabim se na kavo.

Kaj pa čajnica? Tam že nekaj časa nisem bila!? To pa bi bilo! Hej, res imam lepo popolno sijajno življenje!

Kaj bi še bilo v magični škatli?

Pisanje. Po pisanju sem vedno dvignjena k miru, k ljubezni, k radosti, k zabavnosti.

Skuham si kaj dobrega. Ali spečem? Kaj če bi končno uporabila tisti recept za čokoladne piškote? Seveda!

Ljubek pristen sijoč srčkan super dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Vse je čarobno!

Ker sem rada v trenutku!

Kaj smo že tukaj zdaj s temi vsemi stvarmi? Smo že v tem lepem decembru? Pustimo stvari! Koliko pomeni, da si za nekoga res vzamemo čas. Brez neprestanega gledanja na telefon. Pa kaj, če piska! Naj piska! Zanimivo, da je narejene tako, da bomo vse vedeli tudi, če ga pogledamo čez pol ure doma. vse je na njem. vse ostane na njem. nič ne moremo prav zares ne zamuditi. Lahko pa zamudimo poglede v oči. Dotike. Tisto nevidno čarobno povezanost. Verjetno je ne čutite do telefona? Ali pač?! Samo stvar je. Samo toliko, če niste vedeli! Stvar, ki ne vrača pogledov, ki ne odgovarja, ki ne naveže stikov in ki mu je čisto vseeno za nas.

Zakaj zdaj toliko o tem!?

Ker sem rada v trenutku! Rada imam prisotnost. Rada imam, kako se pustolovščina razvija. Rada sem v toku. Potem je to, pa to, pa še kaj! Vedno nepričakovan razvoj zgodbe. Ni samo monolog. Pestrost je! Tkanje nevidnih niti!

Pokažimo danes ljubim, da so nam pri srcu. Lepo se jim nasmehnimo. Ne rabimo letali okoli njih kot navdušen majhen psiček in mahati z repom. Saj ga tudi nimamo. Mislim. Lahko pa lepo prijazno pozdravimo, pogledamo v oči in se nasmehnemo. Take stvari štejejo! Taki trenutku štejejo. Kaj ni življenje čarobnost! Če vam rečem! Res! Kako rada imam to lepoto in hvaležna sem, da jo imam na dosegu! Ne pa telefon. Bo že vse povedal, ko bo čas za to!

Seveda pa nas telefon tudi povezuje. Ravno sem se zmenila za izlet! Kako sem hvaležna za to! to pa je moja radost! Jupi!

Ljubek sijoč srčkan poln zanimiv dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je vedno zate. Vedno!

Hvala za to! Hvala za to Univerzum!

Kako naj sivine prevladajo!?

Težko!

Sploh če v sivinah vidim lepoto! Seveda je mrzlo zunaj! In seveda so sivine! Ampak! Kako je lepo! kot bi mi dalo vse to dovoljenje, da sem lahko v počasnem vzdušju, prestavi, gibih! Dnevi,ki kar rečejo, raztegni sedežno, vzami dobro knjigo in lenari. Seveda!

Včasih rabim odklop od vsega, vsega, tudi od tega, kar rada delam. Rada si napolnim baterije. Rada si nahranim dušo. In pogrešam naravo. Pogrešam, da nisem bolj in več zunaj. Saj je narava tudi pogled čez okno, ko vidim krošnje teh lepih dreves, četudi so gola…

Ampak, zakaj se ne bi vsega veselila? Kaj če bi se veselila vseh mojih neuspehov? Kaj če bi noro plesala tudi, ko ne uresničim nekaj, kar sem si želela? Verjetno bi samo dobro prišlo iz tega! In če tudi ne bi prišlo najbolj zaželeno, bi pa se vsaj jaz odlično počutila!

Lep čas je zdaj! in vedno sem za nore spremembe! Kaj če pa me to nosi k temu, kar pa si želim? Kaj je če je ta neuspeh, ali zanimiva situacija, nekaj, kar pa me vodi k temu, mojemu, srčnim željam, zaželenemu?

Kaj če samo jaz nimam pogleda, vpogleda v večjo sliko?

Kaj če je vse točno tako kot mora biti in je prav zame? Ne samo da je prav, kaj če je celo čudovito?

Kaj če je celo čarobno? Kaj če je to največji izraz Univerzuma do mene?

Dobro! dobro!

Hvala za to!

Hvala za to Univerzum!

Čas je očitno, da gledam na vse drugače! Skozi odraz, obraz ljubezni. Ljubezni. Tiste Ljubezni!

Kaj če bi se bolj zabavala ob vseh teh izkušnjah, ki jih zdaj pridobivam? Kaj če bi vse naredila malo bolj zabavno? Ščepec! In življenje bi bilo veliko bolj okusno!

Nič ni tako resno kot je videti!

Če pa je, pa ga lahko naredim malo manj resnega!!!

Najraje bi si danes za nalašč obula vsako različno nogavico! To pa bi bilo! Za začetek!

Ljubek srčkan norčavo dober slasten okusen dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Živlejnje je čisto zate! Živi ga po svoje, moja draga, moj dragi! Danes!

Nikoli nismo v pomanjkanju...

Kako lepa svetloba je zasijala skozi meglo. Kot bi vse žarelo v belini. Kot bi bili v oblaku moke in bi vsak delček odseval svetlobo! Kako lepo! rada imam vse to! Rada imam naravo! Rada sem del nje. Rada sem v njej. Kakorkoli!

Kdo bi si mislil, da je megla lahko tako čarobna!

Sicer pa je vse čarobno, če gledamo na to tako!

Vse je ali čarobno ali čarobno. Odvisno, kako se odločimo?!!

Dnevi so, ko sem si prav morala privoščiti popoldansko kratko dremanje. Kako pa to prija. Malo sem zaprla oči. Samo malo. Pa sem potem tako kot mucka zaspala na sedežni garnituri. Mogoče pa sem mačka, samo v človeškem telesu. Kako razkošje je, da lahko delam, kar si zaželim! Pravi luksuz! Nikamor mi ni treba! Samo sem! Prav super se počutim! Prav obožujem to obdobje! Kako dragoceno mi je!

Kako zanimivo, da nam je dano dovolj kisika, da smo živi. Vedno. Nikoli nismo v pomanjkanju kisika. Kaj če bi zaupali, da nam je dano tudi vse drugo? Da je tudi za vse drugo poskrbljeno. Verjetno je. samo ne dopuščamo, ker želimo s svojim malim sitnim egom vse nadzorovati in sami urejati. Kaj če pa je res za vse poskrbljeno. V resnici je! Zato, ker če bi jaz skrbela za pretok krvi, bi bilo odvisno od mojega trenutnega navdušenja. Saj delam redno na sebi. Tu pa tam pa si privoščim počitek od vsega in zapravljam čas. In tako dobro dene! To pa je pravo razkošje! No, potem verjetno več ne bi kri krožila. Ali pa bi mogoče kak dan pozabila, da moram kaj narediti. Sigurno bi se kaj zakompliciralo. Hvaležna sem, da je za to poskrbljeno. Tudi Zemlja je v svoji tirnici, sonce je spet vzšlo. Brez moje pomoči. Torej če je za tako velike in pomembne stvari poskrbljeno, zakaj ne bi bilo zame!?

Danes to dopuščam. Dopuščam, da Univerzum ljubeče skrbi zame. Moja naloga pa je, da sem čimbolj srečna, ker takrat sem resnično pretočna za božansko!

Ljubek srčkan poln navdušenja dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Čarobnost je v zraku. Čutiš ta sijaj čarobnosti, ki te obdaja?! Zdaj!!!

Danes je dan akcije!

Danes je dan akcije. Pa če tudi je to samo vizualizacija. Ne bi je podcenjevala! Si lahko res predstavam, kot da že imam vse!

seveda!

Potem je to to!

To je moje navajanje, da sem vse, kdo sem.

Se lahko počutim dobro, celo odlično, ne glede, kaj se dogaja?

Seveda se lahko!

Uh, kako dobro kavo pijem! Vesela sem. To pa mene osrečuje.

Kako bi se to po slovensko reklo… kaj ni celo pregovor na to!? ali vsaj rek!?

Hudič je v podrobnostih.

In oziroma ali domače povedano, tako kot je danes moderno, v drobnem tisku.

Kaj pa so malenkosti?

Dobra kava. Če lepo začnem dan, kako pa lahko sploh kaj gre narobe?!

Včeraj sem spoznala spet nekaj iz Kojca! To vam moram povedati! Ali moram to vaditi, zato vam moram to spet povedati!

Vsi smo del prasile. Ali Univerzuma. Čakaj! Spet ta beseda! No, pustimo besede. Po Kojcu je prasila.

In naš višji jaz je vsemogočen in vseveden v svojem delčku prasile. Torej!

Torej!

Torej!

Intuicija!

Poslušanje svojega srca!

To je naš višji jaz, ki ima večjo sliko, posebej za nas, vodi k temu, kar si želimo. Kar je dobro za našo rast ali za izboljšanje našega življenja!

Uhhhhh!

Če bi tako lahko zaupala! Saj lahko zaupam! Samo ko pa vem, da neke stvari moram, če prav mi višji jaz pravi, da se bo vse uredilo!

Čakaj! Kaj pa če bi zaupala in bi vseeno delala, kar moram, dokler se nova priložnost ne pokaže? Pa je potem to zaupanje. Pol po moje z ego perspektive in pol po višjem jazu. Saj tako vem, kdo bo zmagal in kdo bo imel prav. Oh!

No tu pa se zakomplicira.

Jaz bi! Eh, pa ko šmirgla moj mali jaz in ego, naj srce vodi! Kaj bo bo! Saj več kot umreti ne morem! In če bom, je tudi to klic višjega jaza k moji celovitosti. To pa je zaupanje!

Ljubek unikatno lep srčkan prisrčen dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Vse je samo za nas! Uživajmo!

Čakaj?!!

Vdih!

Izdih!

Kaj ni zanimivo, da so včasih osnove tisto, kar res šteje. Ali malenkosti. Ali kot bi rekli, čar je v podrobnostih. In vse, kar je resnično enostavno, je tudi pravo.

Samo svoje srce poslušam.

Nekako se kopiči nelagodje. Mogoče, ker sem se poskušala vstajati ob petih. Čakaj. Nisem poskušala. Vstala sem se. Zdaj, kot pišem, še je zunaj tema. Ptički pojejo. Ali že imam prisluhe.

No, glede na to, da se zdaj vstajam eno uro prej, bi lahko šla eno uro prej spat.

No, logično. In res ptički pojejo. Samo zame. Vse lepota tukaj je samo zame.

Sem lahko vse to, kdo sem. Zdaj!

Rada imam polnost in pestrost in užitek.

Čakaj?!!

Kaj lahko naredim, da se res predramim iz tega na pol delujočega stanja?

Zgodaj grem spat. Čakaj. To je že mimo. Kaj lahko zdaj naredim?

Uživam v svoji dremavosti. Hvala! No, to pa lahko.

Osnove.

Dovolj spanja. Vidim, da je to resnično potrebno.

Čakaj!?!!!

Kaj me veseli?

Kako lahko dvignem svojo vibracijo?

Zdaj vem, zakaj sem tako tečna. Nekaj imam za opraviti! In to bom naredila kar zjutraj, da se potem ne mučim s tem! Dobro! zdaj sva si to razjasnili!

Torej, prej ko se te obveznosti rešim, prej lahko delam po svoje. Ali najprej, kar moram, potem pa igra!

Nekaj mi mi jasno! In nerada sem v tej nejasnosti! Ljubim vse, kdo sem.

In nekaj mi še ni jasno. Če nekoga ne prosim za pomoč in mi želi pomagati, ni to malo nevljudno. Ali sem lahko sočutna? To je pravo prijateljstvo. Kaj pa vem…

Pa saj vseeno… bolj pomembno je prijateljstvo.

Ljubek sijoč pristen srčkan dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Danes živimo svoje sanje! Brez čakanja!

Iz čarobnega v čarobnost...

Danes pa je dan za praznovanje!

Kaj pa to, ko sem dala potovanje in raziskovanje na prvo mesto in so se stvari tako zlahka uredile!!! Kako je to možno! Bolj ko sem se trudila počutiti dobro, bolj sem se trudila. In tudi v trudu je nek čar. Ta moja vztrajnost!

Mitnica, Maribor

Ampak!

Ampak!

Šla sem na izlet. Mislila sem iti na prehod ob reki, pa sem seveda bila predolgo v knjižnici. Če bi imela svetišče, je to zame knjižnica! Ali pa saj imam svetišče! In tam mi čas kar pobegne izpod nadzora. Izgubim se v lepoti. Kaj vem, kaj je to, ampak knjige so moja ljubezen!

Čakaj! Tema!

No, sprehod ob reki je bil odpovedan!

Bilo pa je nekaj drugega! Grad! Pozneje. Po kosilu! In čisto sem navdušena! Sploh nisem vedela, da je to najstarejši ali med najstarejšimi gradovi v Sloveniji! Božansko! Bom predložila video o njem, ko bo! Ampak to raziskovanje, narava! Lepota!

Pa kako me lahko tako grad očara! Počutim se, kot bi me vlekel s svojo čarobnostjo. Ne vem, kaj je! ampak samo to vzdušje raziskovanja, zgodovine, smisla za lepoto, brezčasne arhitekture in seveda na koncu kavarna… ki pa je bila zaprta! Škoda… samo do treh je!

No, ampak ta prisotnost vseh teh sestavin je čarobnost. To je tako, kot bi kuhala. Posebej bi pojedla moko. Pa sol, pa olje. Ali jajce. In pecilni. Ta vsaka jed poseben nikoli ni tako dobra, kot vse skupaj…

Če pa to zmešam… pa dobim čudovito dobro pecivo! Pa še naraste! Božansko!

Potem se je ves dan nadaljeval v to čarobnost! Rada imam božanskost vsega tega.

Pa še res je, boljše kot postaja, boljše postaja!

Ljubek sijoč unikatno lep srčkan zadovoljen izjemne dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Prepusti se čarobnosti... razkrivala se ti bo vedno bolj!!!

Vsa ta svežina...

Čutim, da se zdravim. Od znotraj. Čutim, da se me dotika vso to delo na sebi vedno glbolje. Vem, da sem zdaj točno tu, kot moram biti.

Zakaj ne bi praznovala danes?

Zakaj ne bi danes vnesla ščepec prazničnosti?

Saj pa lahko. Praznovala sem prvi jesenski dan. po svoje. Prižgala sem štiri svečke zvečer na okenski polici. Tako lepo je izgledalo.

Danes pa sem videla najtanjšo luno sploh! Samo spodnja črtica je bila! Spodnji robek! Pa še to je komaj zjutraj vzšla.

Včasih se počutim, da je pri meni vse zmešano. Luna vzide zjutraj. Sonce se skriva ta črto oblakov. Samo žari neka svetloba izza njih. V resnici pa se vse in čisto vse dogaja zame. Dogaja se v moje dobro.

Čisto me je navdušilo razmišljanje Joe-a Dispenza. Kako dobro vse to opisuje. Vsa ta svežina v življenju.

Pravi, da se naj zjutraj vprašamo, kako bi živeli danes, če bi bili idealni, če bi naš dan bil idealen? Tako preusmerimo možgane, da ne kopljejo po starih stvareh in nas ne spustijo iz starih povezav – utrjenih in zabetoniranih v nas, da naredimo kaj drugače, da naredimo kaj svežega.

Čas je. za svežino. Za utrjevanje nečesa novega.

Telo ima vse te stare zapise v sebi, kjer vse smo se počutili prizadeto, neljubljeno in vse take stvari. Kot bi nas želelo obvarovati pred tem, da se držimo poznanega. Zato reče, eh, pa greva raje jutri na sprehod, pa raje jutri narediva to novo stvar.

No tu pa zdaj pride vaja na vrsto. In to potem moramo vedno znova utrjevati, dokler to ne postane naš novi zapis.

Prav navdušena sem. bom šla danes po knjigo v knjižnico, da se malo bolj poglobim. Kako novejšo. Vedno odkrijem kaj novega! In prosta knjiga je! Juhu! Komaj čakam!!!

Ljubek srčkan pustolovski dan!

Živost je v vseh pogledih polnost in radost v vseh pogledih.

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je čarobno! Zdaj!

Točno taka kot sem, sem najboljša!

Kaj pa to, ko sem tako v navdušenju? Še vedno me drži!

Danes pa je prelomnica v mojem življenju.

Čutim, da je tako vsako jutro.

Danes so mi čisto nove sveže minute. Čisto tople in dišeče po svežem. Zdaj jih sprejemam in jim dajem pomen.

Ljubim in sem ljubeča.

Poslušam svoje srce.

Sem kreativna.

Moje življenje je pravljica.

Zakaj ne bi teh lepih minut, ur popisala s tem, kar si res želim.

Danes je moj namen, da še bolj vidim vso lepoto. Sem še bolj ustvarjalna. Še bolj odpiram srce ljubezni. Še bolj sem iskrena do sebe. Še bolj odpiram srce obilju.

Sprejemam se.

Rada se imam.

Točno taka kot sem, sem najboljša.

Če tako razmišljam, res, se že kar počutim bolje. Zakaj ne bi izbirala misli, ki mi v resnici služijo? Zakaj ne bi izbirala tega, ob čem se počutim dobro?

Če imam na izbiro nekaj kar res rada jem in nekaj, kar je tako tako, kaj bom izbrala?

In ta moja izbira pomeni, kako se bom počutila.

Danes je gostija. Danes je praznovanje. Vse mi je na razpolago in izbiram najboljše! Vredna sem tega! Zaslužim si to!

Odpiram se vsemu dobremu, kar mi namenja življenje. Zdaj se odpiram temu. Nihče mi ni tega odrekal! Sama sem to vse blokirala. Vse je že zdaj tukaj. V tem lepem trenutku!

Kako sem blagoslovljena! Kako lepo življenje imam! Kako sem hvaležna!

Opiram svoje srce vsemu, kar mi je namenjeno. Zdaj se odpiram svojim srčnim željam.

Nekje sem slišala, da ljubezen se ne konča, konča se tisto, kar ni ljubezen.

Čudovit navdih!

Zakaj si ne bi danes ustvarjala pravljice? Zakaj si danes ne bi ustvarjala najboljšega možnega življenja?

Imam toliko procesov, ki mi lahko pomagajo pri tem. Imam toliko načinov, kako se lahko počutim vsaj malo boljše! Že samo, če rečem hvala za mojo družino in če se zahvaljujem, da sem zdrava, se mi vibracija dviga. In naj raste. Zdaj sprejemam še več dobrega v svoje življenje.

Ljubek sijoč pristen igriv dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je polnost.Jo uživaš? Zate je!

No, tako je to! Prasila. Želje. Intuicija.

No, zdaj pa Kojc na temo izpolnjevanja želja.

Gremo po vrsti, ker mislim, da sem doživela globoko spoznanje!

Kojca sem prebrala verjetno petkrat. In očitno, da je zdaj pravi čas, da ga slišim!

Obstaja prasila.

Vem! Verjamem! Čutim!

Potem se del te prasile izrazi kot jaz.

Dobro. Dobro. Dobro! Da!

Potem mi prasila z željami pove, kaj je meni, zame namenjeno!

Kaj pa to!!!

Noro dobro!

In prasila je vsemogočna, tudi ta del, ki je namenjen meni. Torej so želje volja prasile zame!

Pa kaj ni to popolnost!

Samo jih neham ovirati in se mučiti n se za njih boriti. Vse pride ob pravem času.

Tu pa nastopi tudi del prasile, ki upravlja moje življenje, saj me vodi skozi intuicijo, prebliske, skozi vse ovire in okoli ovir, ki prihajajo! Ali so že tukaj!

Pa kaj to je čisto noro! Noro dobro! Čisto sem navdušena!!! Jupi! Življenje te ljubi! Kak se meni dogaja!

Ljubek sijoč pristen unikaten srčkano lep dan!

Cmok! Cmok! Objem!

P.S.: Vse je zate!!! Res!!! Resss!!!

P.P.S.: Tu pa je zdaj nov kanal... v slovenščini... naročite se... za navdih...  https://youtu.be/NCjIza2Fyk8

K A T E J A : Sunset...

Hi my Beloved!

I am who I am - with a purpose. I am the dream of the Universe that came true. Why not live this magic for me - now?!

  

I know, however, that I'm in the right direction.

This is the most important thing. That is a pleasure.

That's the right direction. Life is unique. Variety. Playfulness is natural to me.

I shifted my focus.

Joy is my right.

I appreciate being uniqueness. Life is a deep experience.

Love with all your heart! Love! Love! Love!

A lovely day full of adventure!

Love yourself, be yourself! Have fun!

Be delicious... inside outward...

Ly♥

P.S.: Be yourself! Love! Enjoy delightful red day!

**

SLO: K A T E J A : Sončni zahod...

Hej moje drage, moji dragi!

Sem taka kot sem – z namenom. Sem sanje Univerzuma, ki so se uresničile. Zakaj ne bi živela te čarobnosti zame, zdaj?!

Vem, pa da sem v pravo smer.

To pa je najpomembnejše. To pa je zadovoljstvo.

To je prava smer. Življenje je unikatnost. Pestrost. Igrivost mi je naravna.

Fokus sem si preusmerila.

Veselje je moje pravo.

Cenim, da sem edinstvenost. Življenje je globinska izkušnja.

Ljubi z vsem srcem! Ljubezen! Ljubezen! Ljubezen!

Ljubek dan poln pustolovščine!

Ljubite se, bodite kar ste! Zabavajte se!

Bodite sočni, od znotraj navzven!

Ly♥

P.S.: Bodite kar ste. Ljubite! Uživajte slasten dan!

Malo zvaditi...

Tako je to. Si res upam zaupati, da je vse zame? Čisto vse. Mislim, da sem še na področju znanja.

Samo na robu in se vse počasi preveva v modrost. Tista tanka nit med tem, da več in med tem, da lahko zaupam. V resnici, ker mi je to edino naravno iz spoznanja.

Vse bo. In vse je že zdaj. Lahko se učim. In lahko zaupam. Vse je del mene. In vse zdaj nastaja v meni.

Uh, kako je to pestro.

Lahko zaupam, da če se mi je porodila želja, da obstaja pot do nje.

Samo vadila še je nisem. Malo jo moram zvaditi, si jo posvojiti, prisvojiti…

Tako da jo res začutim in da mi postaja vedno bolj naravna. To je zame! Tako je! Točno tako je in nič drugače! Če je zame, je zame!

No v takem smislu, samo na bolj umirjen način. To ni neka revolucija.

Seveda, želja, prišla si. Zdaj se moram navaditi nate. Zdaj ti dajem večno več prostora. Se navajam nate z vizualizacijo, z zbiranjem idej, s sanjarjenjem o tem, kako se dobro počutim, kot da si že uresničena. Vse to je že zdaj moje, na neki vibracijski ravni. Zdaj se še samo dovolj sprostim, umirim, zaupam, vibriran na njeni vibraciji, da j lahko dopustim, da se res uresniči.

In tako so ve želje zato tu, da bi se bolje počutila. Saj se počutim bolje.

Želim si željo, seveda, da bi se počutila bolje.

Kaj pa če bi se že zdaj počutila bolje, ko samo slutim željo, da je na poti. Kaj če bi že zdaj praznovala, proslavljala, kot da je že tukaj. Lahko?! Seveda lahko!

Že zdaj je slavje!

Že zdaj je vse to moje!

In samo to, vse kar je moje, bo našlo in že išče poti k meni. Samo jaz jih zaustavljam s svojimi prepričanji. Ampak zaupam, da me srce vodi dalje, moja intuicija, tudi mimo tega.

Počutim se, kot bi oživela, kot bi spet postala živa, kot bi si dala dovoljenje, da živim sovje življenje, zdaj!

Ljubek sijoč pristen srčkan uresničen vesel dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je tvoje v polnosti... zaživi ga po svoje...

K A T E J A : Something new!

Hi my Beloved!

I really feel inner peace when I meditate.

During meditation, I remember feeling a slightly cold or fresher breath on my shoulders.

I think meditation helps me more than anything.

I just feel the inner strength. But not the outside. In a way that I can beat anyone. But inwardly, I can be even more authentic in who I am.

I kind of settled into that.

I heard it somewhere. I mean, I know from Louise L. Hay. We blamed ourselves, felt guilty, humiliated, condemned, mistreated for so many years… it doesn't work. What if you tried something new now! Just accept and love yourself as you are.

Trust.

Love with all your heart!

A lovely day full of adventure!

Love yourself, be yourself! Have fun!

Be delicious... inside outward...

Ly♥

P.S.: Be yourself! Love! Enjoy delightful pink day!

P.S.S.: Hey, your life is loving you! Trust! I am inspired to open my heart. Anyone is inspired to listen to his own heart. We walk each in our heart’s direction.

**

SLO: K A T E J A : Nekaj novega!

Hej moje drage, moji dragi!

Res občutim notranji mir, ko meditiram.

Med meditacijo se spominjam, da sem čutila rahlo mrzlo ali bolj svežo sapico na ramenih.

Mislim, da mi meditacija pomaga bolj od vsega.

Prav čutim notranjo moč. Ampak ne tisto navzven. Na način, da lahko premagam kogarkoli. Ampak navznoter, da sem lahko še bolj pristna v tem, kdo sem.

Nekako sem se umirila v tem.

Nekje sem slišala. Mislim, vem, da od Louise L. Hay. Toliko let smo se krivili, poniževali, se obsojali, grdo ravnali s sabo… ne deluje. Kaj če bi zdaj preizkusili nekaj novega! Se v celoti sprejeli.

Zaupam. Zaupaj!

Ljubi z vsem srcem!

Ljubek dan poln pustolovščine!

Ljubite se, bodite kar ste! Zabavajte se!

Bodite sočni, od znotraj navzven!

Ly♥

P.S.: Bodite kar ste. Ljubite! Uživajte slasten pink dan!

P.S.S.: Hej, življenje te ljubi! zaupaj! Sem navdih, da odprem svoje srce. Vsak, ki išče svojo pot, naj prisluhne svojemu srcu. Hodimo vsak po svoji srčni poti.