In z vse, mislim, vse. Vse!

Kaj če bi bili danes hvaležni? Kaj če bi danes cenili vse? Vse. In z vse, mislim, vse.

Tako sem hvaležna, da sem doživela negativne stvari, že davno, da zdaj vem, kaj si želim. Hvaležna sem, da sem prišla ven iz njih. Cenim, kdo sem zdaj. cenim, da so me te izkušnje s tako lahkoto pripeljale do tega, kar pa si želim.

Na to se želim osredotočati. Kaj pa si želim?

Zares?

Če pomislim na stvari, si jih želim. Seveda. Vem pa, da si jih želim samo zato, ker mislim, da me bodo osrečile. Vem, da bi me. Za vsaj pol dneva. Ali urco. Ali mogoče popoldne.

Torej je to, kar vedno iščem samo sreča. Občutek sreče. Notranji občutek zadovoljstva. Stvari so samo izgovor.

Zakaj bi potrebovala izgovore, da sem srečna?

Kaj ne bi mogla biti srečna zato, ker je sonce ali ker je dež ali ker je noč ali ker so zvezde?

Vse, in res čisto vse, je lahko izgovor za srečo.

Zdaj!

Ljubek pristen izjemen radosten igriv srčkan samorogast pisan mavričen dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je praznik! Zdaj! Uživaj praznovanje!

P.P.S.: Navdih ... Prosite, dano vam je Esther in Jerry Hicks Proces #6 Proces meditacije https://youtu.be/DLxjS7EbqrE

P.P.P.S.: Navdih ... Bubamara - Black Cat White Cat - Emir Kusturica https://youtu.be/M3MfuFoULYI

Kaj lahko izgubite? Resnično vedno ostane!

Ne morem, ali saj nisi mislila - mislil, da bo šlo brez Osha!?! Napaka! Tu je! in bil je nežen z mano! Lepo mi je rekel, kaj naj. Na lep način!

»Človek se dolgočasi, ker živi po mrtvih vzorcih, ki smo mu jih vcepil drugi. Odrecite se tem vzorcem, znebite se jih! Zaživite po svoje!

Ne gre za denar, moč in prestiž; gre za to, kar želite početi globoko v sebi. To počnite – ne glede na rezultate – tako boste pregnali dolgčas.

Dolgočasite se, ker niste odkriti do sebe, ne spoštujete svoje biti.

Ko svetujem, da se sprejmete, pravim, da zavrnite vse drugo – razen sebe.

V trenutku, ko se boste brezpogojno sprejeli, boste doživeli izbruh radosti. Vzplamentela bo v vas in življenje bo postalo res vzneseno.

Še je čas – odidite iz zapora, v katerem ste živeli do zdaj! Samo malce poguma potrebujete – poguma kockarja. In zapomnite si: izgubite lahko samo svoje okove, nič drugega. Izgubite lahko svoj dolgčas in nenehen občutek, da vam nekaj manjka. Kaj drugega lahko še izgubite? Prekinite rutino in sprejmite svojo bit – sprejmite sebe, ne pa Mojzesa, Jezusa, Bude, Mahavire, Krišne. Odgovorni niste Budi, Zaratustri, Kabirju in Nanaku: odgovorni ste zgolj sebi.

Ne govorim o dolžnostih, odgovornostih, ampak besedo uporabljam v dobesednem pomenu: odgovorite resničnosti, bodite odgovorni.

Gotovo živite neodgovorno in izpolnjujete najrazličnejše obveznosti, kar od vas pričakujejo drugi. Kaj lahko izgubite?«

Osho – Pogum: Radost drznega življenja (Osho, Pogum: Radost drznega življenja – vpogledi v nov način življenja, str.: 150-153, Primus, 2015.)

Če pa si to zdaj ne vzamem k srcu, potem pa ne vem! Kaj mi res mora kaj kam pasti? Kamenček, skala, opeka, gora? Želim živeti po svoje, to kar čutim globoko v sebi, da želim. Zdaj pa še bolj. Ne rabim slediti nikomur, nikomur ne odgovarjam samo sebi. Živim po svoje? Sem jaz jaz? Na koncu življenja bo samo to pomembno, sem jaz bila jaz? Sem živela pristno? Ne pa, ali sem bila dovolj pridna punčka ali dobra državljanka? Bolj sem srečna, bolj sem pristna, boljše življenje imam. In želim ga imeti!

Želim živeti!

Ljubek sijoč pristen igriv dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je čista radost obstoja! Delimo to lepoto, notranjo srečo z drugimi, čudoviti smo, oni pa tudi!

P.P.S.: Sprehod... https://youtu.be/6ZCgiHJuObE

P.P.P.S.: Malo glasbe za dušo...   Mišo Kovač - Od svega te volim više ...  https://www.youtube.com/watch?v=JeEIWatM1_0

Ste čudovit poetičen izraz...

Kaj že kaj živite pristno? Kaj že kaj cvetite? Kaj se že kaj odpirate soncu?

Saj ne gre brez Osha! Saj veste, ko resnica postane očitna. Za vse nas! in pove jo Osho, neposredno in brez prostora za izgovore.

Vse vam moram napisati! Vse! Ker je fantastično! Vse!

»POIŠČITE SVOJ IZVIRNI OBRAZ

Preprosto bodite, kar ste, s svetom pa si ne belite glave. Takrat boste občutili izjemno sprostitev, v srcu pa globok mir. Temi privrženci zena pravijo »izvirni obraz« - ta je sproščen, brez napetosti, brez zahtev, brez hinavstva, brez tako imenovanih pravil vedenja.

In zapomnite si: izvirni obraz je čudovit poetičen izraz, vendar to ne pomeni, da boste imeli drugačen obraz. Taisti obraz se bo znebil vseh napetosti – sproščen bo, ne bo sodil, drugih pa ne bo imel za manjvredne. Taisti obraz pod vplivom novih vrednot bo vaš izvirni obraz.

Obstaja pa starodavni rek: marsikateri junak je človek, ki ni imel poguma, da bi bil strahopetec.

Kaj je narobe s tem, če ste strahopetec? To je popolnoma v redu. Svet potrebuje tudi strahopetce – od kod pa bi sicer prišli junaki? So njuni, saj ustvarjajo ozadje, ki omogoča pojav junakov.

Preprosto bodite, kar ste – ne glede na to, kaj ste.

Težava je v tem, da vam ni še nihče povedal, da preprosto bodite, kar ste. Vsi se vtikajo v vas in govorijo, da bi morali biti takšni ali drugačni – celo pri vsakdanjih zadevah.«

Potem se zgodba nadaljuje, da so  Oshu kot  majhnemu fantiču v šoli rekli, da če se bo primerno vedel, da bo genij.

Odvrnil jim je: »K vragu z genijem – preprosto hočem biti to, kar sem.«

Osho: Pogum – Drznost radostnega življenja

Mogoče najdete tu kaj zase! Mene pa to tako nagovori! Čisto mi odpira srce. čutim, da je to povedano zame.

Samo želim si biti to, kdo sem, kar sem.

Ljubek sijoč pristen igriv srčen unikatne dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Hvala ti Zemlja za vso lepoto!

Osredotočimo se na karkoli, kar nam odpira srce!

Kaj ste si vedno želi početi, pa niste imeli dovolj časa?

Zdaj je dovolj izgovorov! Zdaj pa imamo čas!

Lahko pa napišete sli raziskujete, kaj pa bi počeli, ko ne bomo več v zavetju doma.

Vse je raziskovanje in potovanje.

Jaz vem, da bom plesala, poslušala dobro glasbo in slikala. To si želim z vsem srcem. Malo da vržem barve na platno, se razlivajo in dobila sem tako dobro idejo. Premažem. Nasprejam, no napršim z vodo in komaj čakam, kaj bo nastalo. Rože si lahko presadim, tiste od znotraj, bodo vesele nove zemlje. Pač, karkoli, kar mi odpira srce.

Imam tako dobro knjigo in jo lahko berem!

Pa še eno sem dobila pred kakimi štirinajstimi dnevi, zdaj pa jo imam čas ponovno prebrati. Peter Amalietti – Skrivnost življenjske energije. Pa či gong bom pobrala danes! Pa da vidimo, kako to dela! Se že veselim! Imam čas tudi za kako dodatno meditacijo. Vse to mi zelo odgovarja!

Ohranimo telo zdravo! Zdrav duh v zdravem telesu!

Ljubek sijoč pristen zabaven dan! Pa srčkan!

Cmok!

Cmok!

Objem!

P.S.: Naredimo največ iz tega dneva, kar lahko! Za nas je tu! Zdaj!

Namišljeno...

Kaj ni ironično, kako se mi zdijo malenkosti včasih tako tragične, prav usodne, kot da je konec sveta. Potem pa se naspim, in vidim, da sploh nisem videla. Vse je kar sveže. Novo. Pristno in lepo. kar sije v zlati svetlobi sonca.

Če ne drugega, je vsaj smešno.

Se še pomnite, kaj ste skrbeli včeraj, kaj pa pred tremi dnevi ali tednom, ali en mesec nazaj, ali leto nazaj?

Jaz se tudi ne spomnim. Nič od tega se ni uresničilo. V sebi pa sem trpela muke, kaj pa če se bo, kaj uresničilo, najstrašnejše. Še vedno sem se izmazala. Še vedno mi je življenje pokazalo vrata, ali izhod, ki ga prej sploh nisem videla.

Ne vem, ali pač vem, da ni smiselno skrbeti. Nikamor me ne premakne. Nič ne naredi. Samo priliva gorivo na ogenj v neželeno smer.

Kaj če ne bi več? Kaj če bi lahko samo bolj polno živela, brez te megle. Pa vem, da mi ne koristi. Torej ne delaj tega!

Lahko zaupam, da obstaja večji načrt. Lahko zaupam, tako kot pravi Kojc v prasilo, v božanski red, ki skrbi zame in me ljubi tako kot sem? lahko zaupam, da je vse z namenom in da je vedno pot ven. In če ni, sem se vsaj naučila, kako lahko drugič bolje. To pa je tudi nekaj.

Čutim, da nima smisla več vlagati energije v zunanji svet. Ali kot bi rekla potrjevanje, primerjanje, dokazovanje, ugled. Čutim, da je pristnost in poslušanje mojega srca edino, kar me osrečuje. in moje življenje je in v njem želim biti srečna.

Torej opuščam pritoževanje in druge grozljivke namišljenih skrbi.

Vse je dobro.

Vse je dobro.

In čisto vse je dobro!

Zares!

Ljubek sijoč prisrčen iskriv nagajiv iskren srčkan nagajiv nasmejan dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Zdaj pa malo vaje v drugo smer, ne samo skrbi. Uporabimo stavek: »Kaj ne bi bilo lepo, če…« Razvijanje domišljije v to smer nam bo veliko bolj pomagala in veliko srečnejši bomo!

Prijateljsko ti podam roko, življenje

Kaj ni zanimivo, da si sami ustvarjamo dramo? Ni zanimivo, da si sami ustvarjamo vse, kdo smo in kaj smo?

Torej kaj si ustvarjamo danes?

Se tega resnično zavedam?

Torej sama si ustvarjam dramo ali kaj drugega, zaželenega, kot bi rekel Kojc.

Sama si ustvarjam nebesa ali pekel. To ni stanje po smrti, to je stanje, ki ga doživljamo zdaj? kaj si ustvarjam? Kako mi je všeč?

Nisem čutila nekega tornada ali vulkana navdušenja. Torej!

Samo jaz imam moč, da kaj spremenim.

Ali bolje rečeno ustvarim.

Lahko najprej sprejmem ta trenutek? Sem lahko prijateljsko povezana z njim, kot bi rekel Eckhart Tolle? Sem lahko zadovoljna, da sem tu, kje sem? no, ker samo če sem, samo potem lahko grem naprej. Ker bolj ko se nečemu upiram, bolj ostaja.

Objemam ta trenutek. Objemam vse, kar je zdaj v mojem življenju. Objemam tudi sebe. Pa kaj češ, saj sem daleč prišla.

Ne bi te rada gnjavila, ampak kaj lahko ne jamraš?

Kaj če bila bolj Yes man, kot v tistem filmu!? Vedno iščem razloge, zakaj ne gre. Kaj če bi iskala razloge in poti, kako pa gre. Če ne gre tako, pa gre tako ali tako ali kako drugače. Vedno se najde pot. Ne bom se tukaj toliko zanašala na svojo voljo, bolj na intuicijo, na znake, na simbole. Vse se kaže zame. Zdaj pa samo tako živim. 

Še vedno se je našla pot, tudi zdaj se bo!

Nekaj še!

Toliko vem! Kaj pa če bi to zdaj uporabila v praksi? Zares!

Ljubek sijoč pristen unikatno lep navihan iskreno žgečkljiv dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je čista radost in veselje in unikatnost. Dovolimo si biti to vse!

P.P.S.: Navdih... https://youtu.be/Zdr_VET9Et8

Saj vem. Osnove!

Dajmo no, kaj je naše pravo veselje? Kaj nas navdušuje? Kaj je tisto, kar je čisto noro in dobro in pravo za nas?

Točno to! Točno to nas drži po konci. To nam daje sočnost in pestrost! Saj smo še živi! No potem pa tako tudi živimo! Zares!

Danes pa brez izgovorov!!!

Kaj pa mene zdaj v tem trenutku navdušuje!?

Slikanje. Videla sem tako veliko platno. Moram ga imeti doma. to pa je nekaj, kar moram. Saj si bom šla en dan po njega! Res! To pa je zame!

No potem pa bom dala vse barve na njega, kar se jih spomnim in kar jih lahko zmešam. Tako. Za zabavo. In če mi ne bo všeč. Bom to ponovila. Prebelila in začela od znova. Res!

Je pa tu tudi zvezda!

Zdaj ne vem, če bi ji naj sledila! Ampak meni je tako posebna! Prav rada jo gledam! Saj vem! Zvezd je v izobilju! Prava čarovnija je pogledati v nebo in se povezati s to lepoto. Ampak ta je moja! Samo moja! Že to, da jo lahko vsako noč opazim, pred spanjem, ko se zavijem v brlog moje postelje in odeje, to mi daje pravo veselje.

Kaj pa je, kar že zdaj cenim?

Saj vem. Osnove.

Cenim, da sem zdrava. Cenim, da je zunaj tako lepo sonce. cenim, da si bom zdaj skuhala kavo. Danes pa je vrstni red pomešan, ker drugače jo že imam skuhano. Kaj je zdaj to?

No, daj bom skuhala kavo.

Cenim, da imam tako zanimivo družino. Cenim, da imam dom. Cenim, da imam avto! Cenim, da zdaj pišem v postelji, sonce tako lepo vzhaja in tako prikupno čisto majhni, oblački so. Rada imam lepoto narave.

Nikoli mi ni bilo logično! Vse okoli tolik lepote, pa da je ne bi opazili! Če je tu za nas!

Ljubek sijoč navihano zabaven pustolovski dan poln srčkov!

Cmok!

Objem!

P.S.: Že čutiš kaj metuljčke pustolovščine v trebuhu? Zdaj!

Dopuščam...

Rada imam ljudi okoli sebe. Tako so pestri in raznoliki.

Nekaj je v meni, kar želi slikati.

Dneve po svoje. Nekaj me žene, da sem še bolj jaz.

Pa kako sem lahko samo jaz, ali še bolj jaz?

Kaj ni to absurd!

Sem, kdo sem.

Torej to pomeni, da sem brez mask. Ali ugajanja. To sem jaz. in to je to!

Kako lahko tako zakompliciram, nekaj, kar je najbolj naravno!?

Krava se sigurno ne sprašuje, zakaj ni ovca ali konj!

Krava je. in v tem je srečna. Samo je, to kdo je.

Mogoče je mama krava ni učila, kaj mora biti. In druge krave niso govorile, kako se naj obnaša in kaj je zaželeno in kaj ni. Samo so. Krave kot krave. S svojo osebnostjo. Vsaka samosvoja krava.

Kaj če bi jaz samo bila? Kaj če bi si dovolila to razkošje?

Saj vem, večkrat prevlada strah. Kaj pa če me potem ne bo imel noben rad? Torej. Kdo me ima rad, me tako ima rad. Kdo pa me nima, pa me tako nima.

Kaj je res tako enostavno?

Seveda je.

Sama vse zakompliciram.

Torej, bolj sem pristna, bolj privlačim pristne ljudi. Bolj sem zadovoljna, srečna, izpolnjena, bolj privlačim take ljudi.

Želela bi si biti, nekaj lastnosti te osebe, pa nekaj od druge, pa nekaj od tretje. Sem pa samo mešanica vsega. Pa saj sem dobra mešanica. Saj mi je super biti, to kdo sem.

No, potem pa bodi.

Tako enostavno je to.

Kaj ni zanimivo, da so naše želje tisto, kar nam Vesolje želi dati, samo mi tega ne spustimo noter, ker si mislimo, da smo nevredni, ali da mora biti težko. Ali karkoli mislimo, da se mora prej zgoditi. Danes dopuščam.

Vse.

Ljubek sijoč svetleč srčkano pristen unikatno pocukrano zabavno lep dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Danes je tvoj dan! Odloči se zase!

P.P.S.: Malo navdiha . . . SEVERINA - GARDELIN   https://youtu.be/TTZocv5U-eU

P.P.P.S.: Malo navdiha . . . https://youtu.be/Qa0tbozXcVs

Čarobnost je tukaj!

Hej, kako kaj danes!? Kako kaj vaše življenje? Kako kaj vaš dan?

Zdaj je čas, da zasijete na polno. Ni čas za skrivanje. Ni čas za pomanjševanje. Tako je! čas je za radostno rast! Pa veselje in zabavnost.

Zdaj je čas, da še bolj stopamo proti svojim srčnim željam. Kaj pa to so? Veste?

In če tudi vam življenje ponudi limone, naredimo limonado.

Kaj pa vem, kaj se lahko iz tega naučim? Sigurno kaj! Mogoče pa je to največji izraz ljubezni Vesolja do mene. zdaj. v tem lepem trenutku!

Kaj če ne bi danes toliko pridigala?

Kaj če bi danes več naredila?

Zdaj je moj čas, da res zaživim in zažarim v vsej svoji lepoti! Radost v vseh pogledih!

Čarobnost je tukaj!

Zdaj!

Saj vem, srčne želje in vse to. ampak zdaj! če bi se že zdaj počutili odlično, ne rabimo nič več. Srčne želje so samo izgovor, da se počutimo odlično. Za nekaj trenutkov. Zakaj ne bi bilo odlično počutje naša prioriteta.

Zahvalimo se za čudovito leto za nami! Zahvalimo se za vse! Obogatilo je naše življenje na toliko načinov. Zdaj pa je čas, da sveže pričakamo novo. Sveže. Polno. Čisto po naše novo leto. Naj bo najboljše od zdaj!

Zares!

Ljubek prisrčen dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je radost v vseh pogledih. Zdaj ga začnimo živeti.

Zdaj pa ne!

Cenim, da imam lepo življenje. Kaj ni zanimivo? Vse se nekako uredi! Vse se nekako poravna! Pa saj nisem rada v vrsti! Želim biti samosvoja. Ne želim biti črna ovca, tudi ne. Ampak si pa želim biti srečna. Če pa to pomeni, da sem črna ovca, pa mi je čisto vseeno.

Moje dobro počutje je na prvi listi. Eh, ne to. Na listi prva! Prioriteta.

Saj vem, da ne smem zanikati slabih občutj. Saj jih ne. Saj me preplavijo. Ampak tako dolgo sem jim pustila, da me preplavijo, da me obvladajo, da vodijo moje življenje, da so dolgočasna. Sem se jih naveličala.

Kaj je to pridiganje, da ne rabimo biti skozi srečni!?

Seveda ne! Lahko smo, če smo res pristni v tem. Včasih pa je oblačno. In ne skrbim, ker vem, da še je vedno posijalo sonce.

Lahko pa uživam tudi v dežju, ne! Lahko se tudi ob dežju vsaj malo cartam!

Vem, da se poudarja sreča in pozitivnost in optimizem in dobro počutje. Vem! Ker se takrat počutim boljše! Takrat se počutim bolj pri sebe. Če pa pustim negativnostim, da me vlečejo, me grabijo vedno bolj, me prežamejo do vsake celice. Tega pa si ne želim. Večajo se ti občutki kot kepa.

Zdaj pa tako. Pri meni tako deluje. Priznam si, kaj čutim. Saj tako ne more, da si ne bi. Moteče mi je. imam notranje vodstvo, ki me malo uščipne. Hej, v katero smer gre to? si to res želiš? Kot malega angelčka na rami.

Včasih mi paše, da se dolgo počutim slabo. Zdaj pa ne!

Slabe ali negativne občutke imam samo za kompas, kako mi gre. Seveda imam moč, da si usmerim tok misli. Zdaj. zakaj bi se prepuščala brezstrastju, če pa se lahko zabavam. Zakaj bi jamrala, če pa se lahko na glas smejim in celo krohotam? Zakaj bi ostala v negativnem, če pa imam moč, da to spremenim. Jaz odločam o sebi. Če pa res nimate moči, pa ne pozabite, tudi to bo minilo.

Saj ne gre za zanikanje slabih občutkov in negativnosti. Dobri so. Spomnijo me, kaj pa si želim.

Vem samo, da se počutim boljše, ko naredim kaj lepega zase!

Kaj lepega, kakšno malenkost lahko naredite zdaj, da bi se počutili boljše?

Nazdravljam s kavico in prečudovitim sončnim vzhodom! Uživajte

Ljubek sijoč pristen dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Radost je tvoja! Si upaš? Res?

Sij svetlo, sij!

Zdaj pa se je začela prazničnost!

Sploh, ker sem začela kekse peči. No, domači prijatelj verjetno niso keksi. Sem pa malo prilagodila recept. Dodala sem belo čokolado. Pa še kokos. Tako, ker imam to rada. Drugi pa so taki lepi kruheki, razpokančki.

Masa za domačega prijatelja se ni hotela nekako skupaj prijeti. Seveda, saj sem jo želela kar z mikserjem zmiksati. Pa nič! No, potem pa sem zagrabila. Še prej sem za vsak slučaj poklicala prijateljico, če sem pozabila mleko ali margarino noter dati. Če so kaj izpustili v mojem receptu, naj še ona njenega preveri. Vse je bilo dobro. Vse.

No potem pa sem začela mesiti. Lepo je nastajalo! Zdaj pa še je lepše, ko je pečeno! Še sem imela danes peko v načrtih. Mogoče zvezdice. Pa še kaj bi lahko.

Všeč mi je to praznično vzdušje. Čutim, kako sem v toku dobrega. V toku pozitivnega. Čutim, kako cvetim. Čutim, da sem tudi jaz praznična.

Kaj če bi vsak dan delali, kar nas veseli, kar nam je v navdušenje! Kaj če bi sledili svojim srčnim željam?! Kaj če bi sledili svojemu sijaju, kot bi rekel Joseph Campbell?!

Potem bi vsak dan bil praznik!

Pa saj je lahko! Res! Lahko je!

Si upamo vzeti ta privilegij in živeti po svoje?

Kdaj pa, če ne danes? Kaj čakamo? Kaj sploh čakamo?

Prepričana sem, da ste že dobili milijon znakov za naprej, milijon znamenj! Zdaj pa jih upoštevajmo! Res! Življenje je čarobnost. Življenje je kreativnost. Življenje je lepota. V vseh pogledih.

Če nimate svetle zvezde, ki vam kaže v življenju, pa imate srce.

Srce vedno ve.

Ne iščimo več odgovorov zunaj nas. vse je že v nas. zdaj!

Ljubek sijoč pristen srčkan srečen sončen dan!

Cmok!

Cmok!

Objem!

P.S.: Ves sijaj je že v tebi! Naj sije!!!

Vedela bom, ko bo pravo

Kako je smešno, da je konec tedna mimo, da prav uživam v navajanju nazaj na delovni teden! Toliko lepega se je zgodilo. Toliko zabavnih stvari. Prav čutim, koliko mi pomeni povezanost z mojimi ljubimi. Tako mi bogatijo svet!

Zdaj pa v zagon. Malo rabim prilagoditve. Saj vem. Kavica. Pa dobra glasba in vse je kar lažje. Vse je kar bolj zabavno in lahkotno.

Zdaj je čas, da sem lahko to, kdo sem. v polnosti. V zagonu. To je moje veselje. Radost. Polnost. Veselje. Unikatnost.

Kaj bomo danes? Pekli praznično pecivo?! Katero pecivo pa ni praznično? Zdaj je čas, da zasijem. Zdaj je čas, da zacvetim. Zdaj je čas, da sem tudi jaz prazničnost.

Kaj če bi danes prevzela vodstvo v svojem življenju? Kaj če bi danes vodila v smer, ki mi je všeč?

Všeč mi je. lepota. Čarobnost. Igrivost.

Vedela bom, ko bo pravo. Zdaj pa še ni. Zdaj je samo tipanje v to smer. Vem pa, da sem na pravi poti.

Kako se mi je dvignila vibracija, ko samo zjutraj bolj dolgo pišem o vsem ,kar cenim. Prej sem pet minut, zdaj pa deset. Pozna se. Najprej se dogajajo čarobne stvari. Vsepovsod vidim enake številke. Kar eno za drugo. Kar vletijo. Potem se je začelo dogajati, da sem barvno usklajena s prijatelji, s katerimi se dobim. Najprej je bila rdeča. Včeraj je bila siva. Zjutraj sem samo pomislila, da že dolgo nisem imela oblečenih sivih hlač. Potem pa sva bila barvno usklajena, brez da bi se prej dogovorila. Za kavico.

Tudi s prijateljico se mi je to dvakrat zgodilo. Nekaj se dogaja.

Čutim spremembe, ki so otipljive tudi na zunaj. So pa še bolj občutne tiste od znotraj. Čutim se neizmerno srečno! Noro srečno! Kar prelivam se od veselja! In to razlivam na druge! Navdušenje!

Ljubek sijoč pristen srčkan zapeljiv srečen dan!

Cmok! Objem!

P.S.: Vsa čarobnost je zate. Sprejmi jo zdaj v svoje srce!

Ču ču!

Zdaj pa je že trikrat sobota! Kako je pa to pestro!

Na vlaku sem! domov! Bilo je tako lepo!

Spet sem bila v Celju. Žal prekratko! In spet sem zgrešila Almo! Spet bom morala iti! Želim si! Tako sem bila v prazničnem vzdušju, da sem komaj zdaj opazila, da sem jo pogrešala!

Sicer pa vsak izgovor je dober za potovanje! To pa me tako oživlja! Poživlja!

Lepo mi je!

V polnosti sem to, kdo sem. rada sem vse to, kdo sem!

Zakaj vedno to pišem?

Zdaj že tri dni?!

Ker si dopuščam to biti! Dopuščam si biti jaz jaz!

Pa kaj je tu za dopuščati?

Lahko pustim, da se življenje pretaka skozi mene. to pa je to!

In se pretaka!

Kako polno življenje imam! Res!

Zdaj se peljem z vlakom!

Čas je, da vodim svoje življenje. Čas je, da sem vodja svojega krdela neumornih misli, telesa in uma in občutij.

Lahko pa jim pustim po svoje. Lahko delajo po svoje. Lahko celo cvilijo po svoje, jaz pa delam, kar se meni zdi prav. Končno si dovoljujem poslušati svojo dušo. Zdaj!

Tako je!

Kaj pa je moje veselje? To naj vodi!

Lahko se upiram vsemu. Lahko se mečem po tleh! Ampak v smeri svojih sanj! Tako je! srce je danes moj kompas! Vedno!

Vedno bolj! In to je dovolj!

Zdaj pa lep dan, zame je večer! Zdaj pa bom samo uživala v vožnji! Res!

Ljubek sijoč pristen srčkan pocukrano srečen dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Vodimo svoje življenje s srcem!

Imam tako lepo udobno ljubko življenje

Pa zakaj je vedno tako, da ko se odločim, da sem srečna, da je potem res lažje biti srečna. Zakaj je tako, da ko se odločim, postanem kot magnet za dobre malenkosti?!

Torej bom danes magnet.

Če sem samo odločitev naprej, je to torej to.

Danes se odločam, da bom en procent bolj srečna! Danes se odločam, da bom srečnejša. In že zdaj sem!

Moja jutranja kavica. Ustvarjanje! Oblikovanje!

Pogrešam pa naravo.

Pa saj jo imam pred nosom!

Ravno prej so ptice preletele moj dom! Cela jata. Kako so bile lepe. Začelo se je svitati. Bile so tako lepe črne v primerjavi z rahlo svetlikajočim nebom. Samo nežno je bilo svetlo obarvano, zato so bile še lepše!

Rada imam ptice. Rada imam svoje lepo življenje! Rada ima polnost in pestrost tega, kdo sem. Vadim biti bolj pristna.

Zdaj pa nekaj.

Imam tako lepo udobno ljubko življenje.

Pa si ga res želim skozi tako preživeti?

Kaj pa pomikanje naprej? Kaj pa to, da ko imam neko idejo, da ji kar sledim, kot nora? Ali pa da sem tu pa tam, ali vedno, saj je vseeno, nora. Čudna. Živim po svoje.

Česa me je res strah? Zakaj še ne živim bolj polno? Se bojim izgubiti to, kar imam?

Kaj je moj največji strah?

Čudna in samosvoja tako sem. Torej mnenje drugih tako ne bi smelo šteti. Vseeno, če si mislijo, kar si mislijo, tako je malo čudna in je vedno bila. To je potem urejeno.

Se bojim izgube doma? Če pa je že moj! Se bojim izgube denarja? Vedno sem se znašla in se bom tudi zdaj.

Kaj pa je potem?

Ljubek sijoč pristen dan poln ljubezni in čarobnosti!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje te res ljubi. Vsak dan bolj! Zaupaj!

Sem lahko še bolj srečna?

Tako! Danes pa na polno sanjam naproti!

Pa koga ti to zavajaš!? Daj no mir! Če pa res!

Danes bom izvedela vse, kar potrebujem za moj naslednji korak. Vse se uresničuje!

Sem še lahko bolj srečna!?

Sem še lahko bolj pristna?

Zjutraj se je sin zaspal, skoraj zaspal na prakso. In tako sem bila hvaležna za moj avtek, tako lep je in tako dobro nama služi! Vsa ta svoboda gibanja!

No, bolj mali avtek je! Ampak res dobro nama služi in res sem zadovoljna, da ga imam. Ne rabim velikega avta, da bi mi kompenziralo moj manjvrednosti kompleks. Seveda si ga želim, ampak tudi če ga nimam, se odlično počutim. Sem lahko srečna vseeno.

Imam pa mogoče kje drugje kakšen kompleks – ego kompleks. To je mogoče, no malo, no res mogoče pri oblačenju. Vedno sem se rada lepo oblačila. Dobro no, ampak če tudi bi bila ves dan v trenerki, bi se odlično počutila. Saj to potem tudi ni tak ego. Še vedno sem oseba in osebnost.

Kaj ni zanimivo  vprašanje, kdo smo, če nimamo nobenih teh stvari?

In ali je upravičeno, da smo tečni, če nam kaj ne gre? In se fokusirano na sebe?

Torej brez vseh stvari smo še vedno lahko prijaznost, ljubezen, prijateljstvo, veselje, navdih – to šteje!

Torej ni upravičeno, da smo tečni do drugih, ko nam kaj ne gre! Ampak tudi ne rabimo biti popolni. Pa kaj, če sem kdaj tečna! To je dobro! celovito bitje sem in imam pravico, da grem skozi vsa čustva. Seveda si ne želim ostati v tečnobi. Želim se pomikati višje. Ampak če sem tečna, pač sem. Vse sem. ampak se lahko počutim malo boljše in sem tečna? Lahko!

Dobro! zdaj pa kaj netečnega! Danes se dobimo na kavi! In včeraj smo se tudi! Veseli december!
Kako zabavno! Letos se je začel že novembra!

Ljubek sijoč unikatno lep srčkan dan!

Cmok!

Cmok!

Objem!

P.S.: Res poslušaj svoje srce! Tvoje srce ve!

Ljudje so tisto, kar res šteje!

Kaj če bi danes povedali svojim, svoji družini, prijateljem, vsem, ki jih imamo v bližini, da jih cenimo? Zakaj bi čakali na rojstne dneve, krize ali bolezni, da nas streznijo in vidimo komaj, kar imamo! Ne!

Tako, pa je dovolj. In to darilo si lahko damo sebi! Odlično se bomo počutili, ko bomo povedali, kar si res mislimo!

Ljudje je tisto, kar res šteje!

Daje ščepec, no bolj polno mero zabave, humorja, pristnosti, drugačnosti, pisanosti, zabavnosti in raznolikosti. Polno lepih toplih trenutkov. Polnost in popolnost je z drugimi. Tudi.

Saj cenim, tudi, da imam čas zase.

Za vso refleksijo. Pogled vase. Navdih, polnjenje! Vse to sem zdaj! Prijateljstva pa dajejo užitek in piko na i.

Kako cenim humor prijatelja! Jasnost! Zabavnost! Tako rada sem v njegovi družbi! Popolnost! Bedno me spravi v smeh! In čisto po resnici vse pove! Tako rada ga imam! Njegovo pristnost! Unikatnost.
Zame je nekaj posebnega! To je nekaj najlepšega, kar se mi je zgodilo! Obožujem to!

Tako, koga pa vi cenite?

Cenim tudi prijateljico, ki z mano bere skupaj, kot knjižni kljub, kjer vse predebatirava in dajeva to v prakso! Res je zabavno. Cenim, da si vedno vzame čas!

Pa tudi drugo prijateljico, ki vedno govori s teko razumnostjo in jasnostjo!

Ljubek unikatno lep sijoč pristen srčkan dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje te preseneti. Pusti mu, vsaj malo...

Najprej. Potem. Potem in potem in potem!

Hej, kako uživam! Vse sem, to kdo sem! danes sem dobila največjo pohvalo!

»Ti tako poslušaš svoje srce.«

Pa hvala! Želim si še bolj!

In veš kaj! Imamo notranje vodstvo! In to je naš najboljši vodnik! Vedno!

Zakaj smo navajeni, da vedno iščemo odgovore od zunaj? V knjigah, nasvetih, gurujih…

Ne! Vse imamo v sebi! Hej! Vsi!

In naš višji jaz ima dostop do prasile, kot bi rekel Martin Kojc in je v svojem delu vseveden in vsemogočen. Torej!

Naša intuicija, naše poslušanje svojega srca – je samo izraz notranjega vodstva – našega višjega jaza. Ta pozna pot do mojih srčnih želja in največje izpolnitve in zabavnosti na poti.

Pa torej ni dvoma! Samo poslušam svoje srce! to je to. in dejanja uskladim s tem!

Dejanja! Potem pa samo vadim!

Torej. Koraki!

Najprej.

Intuicija.

Potem.

Dejanja.

Potem in potem in potem.

Vaja!

Pa daj no, če to ni lahko! In cenim Kojca, da mi pomaga se uskladiti s svojim srcem!

Ponovimo.

Poslušaj svoje srce.

Dejanja uskladi s srcem.

Vadi s srcem.

Ljubek sijoč pristen nagajiv srčkan uskaljen s srcem dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je čarobnost! Zdaj!

In čudovito bo! Je že!

Hej moje drage, moji dragi! Kako smo kaj danes?

Danes je tak dan, da lahko lenarimo ali ustvarjamo po svoje. Mislim pa, da sanjarjenje ni lenarjenje. Je uravnovešanje na visoko vibracijo. Če že zdaj sanjarim o vsem, kar me čaka, sem samo bliže. In vse je najprej obstajalo v domišljiji. Samo sebe bolj odpiram temu. Vesolje mi to tako želi dati, jaz tega ne dopuščam k sebi. Ker bi bilo neobičajno, nenormalno, čudež, preveč lahko… Vsi taki nesmisli. In če ravnanje moje energije zadošča za 20.000 ur dela. Kaj bi raje? Fizično kopala do Havajev ali se uravnovesila in se naravnana na energijo. Denar bo pritekel. Lahko grem z letalom. In čudovito bo!

Je že!

Pa kdo bi res fizično kopal do Havajev? Nemogoče je!

No, vse kar je bilo včasih nemogoče, je bilo najprej ustvarjeno v domišljiji. Torej si lahko predstavljam!? No to je že to! potem je v dosegu mojih možnosti.

Kaj se jaz zdaj to samo sebe prepričujem?

Če bi vedela, da je možno, bi se sprostila.

Želim si na Havaje! Dogovorjeno. Tvoje je!

Kako olajšanje. Ni mi treba prositi in se obremenjevati s tem. Pot se bo pokazala. Samo vzdržujem visoko vibracijo. Dobro! dobro! dobro!

Kako je to lahko, ko se počutim dobro na splošno. Kako pa je to nemogoče, ko se počutim slabo?!!! Se pa lahko počutim malo bolje. Se že vidim, kako si bom zdaj skuhala kaj dobrega. Malo prebrala knjigo. Uživala v pogledu na čudovite roza oblake. Naredila tai chi. To bo to. čakajte, vam priporočam en video! To pa je tako dobro! Kar energijo čutim v rokah! Bom dala povezavo spodaj!

Ljubek sijoč pristen srčkan luban dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je tako lepo!

Vse se da!

Cenim, da sem tukaj. Kaj pa drugega! Tako sem navajena, da začnem pisati dnevnik hvaležnosti, kaj cenim, da kar blog začnem tako!

Dobro!

Zdaj smo to razjasnili!

To ni dnevnik hvaležnosti. Ga pa definitivno priporočam. Mislim, da mi je vse, kar imam, prinesel ravno dnevnik hvaležnosti. Tako sem bila hvaležna za vse, ko sem imela tudi manj. Potem pa mi je ta hvaležnost za to prinesla več. Več tega, kar sem že cenila.

Lahko je! In deluje. Se pa spremeni zavest ali pogled. Toliko tega je, kar lahko cenimo in smo hvaležni za to. Že ko na to samo mislimo, se nam viša vibracija. In kjer so naše želje? Na visoki vibraciji!

No, po drugi strani pa ne gre za želje. Lahko se počutim dobro ne glede na karkoli. Počutim se dobro in to je prioriteta. Saj vse stvari, ki si jih želim so samo zato, ker mislim, da bi se počutila dobro!

Na seminarju je bilo, da si je nekdo iz minusa spremenil v plus na banka netu. Samo naredil je posnetek zaslona. Si izbrisal minus in potem je to gledal, kot da je že resnično in to občutil.

Zdaj si je prijateljica naredila tako!

Kako zabavno!

Njen mož je mislil, da sta zadela na loteriji, ko mu je po poslala!

Verjamem, da to deluje! Bolj kot občutim, da je res, bolj se temu približujem.

Zanimiv mi je ta zakon privlačnosti. To raziskovanje in pritegovanje vsega, kdo sem. To mi je tako raznoliko! V polnosti sem veselje in radost!

Sosedo sem tudi na razstavo povabila in mi je samo rekla, da naj jo kar povabim, če še bo kaj takega! Kako rada imam take pogovore. Pristnost šteje!

Nekaj je! vztrajnost! Sem vse, kdo sem! in rada sem to, kdo sem!

Zdaj pa treba jemati strogo dobro počutje! Ali se počutim dobro, ali pa naredim nekaj, da se! Ali pa grem dremati ali brati dobro knjigo! Vse se da!

Ljubek sijoč pristen srčkan dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Vse se dogaja zate. Vesolje ti krije hrbet! Zdaj!

Potovanje, ne cilj!!!

Hej, zdaj sem s predavanja! Bom kar pisala, dokler sem še v tej visoki vibraciji! Bilo je tako fajn! Cela srečna sem! vsa sem navdušena! sem to, kdo sem.

Ustvarjam minute po minute. 

Kako zabavno je bilo v ustvarjanju knjige. Našla bom založbo, ki bo želela to izdati! Našla jo bom! In vem, da jo bom. To bom vizualizirala.

Pa še metoda kreiranja, da si ustvarim screen schot. Srečna sem. Občutim, kot da sem že. Rada ima to kreiranje svojega življenja. Kreiram življenje, kot si ga želim. Kreiram polnost. Kreiram sebe, kot si želim.

Že zdaj sem polnost. Že zdaj sem življenje, kot si ga želim in to je moje veselje! To je moja radost. Že zdaj sem polnost tega, kdo sem.

Že zdaj sem pisateljica.

In še nekaj je rekla, da je uživala v procesu pisanje knjige bolj, kot takrat, ko je držala izdano knjigo v rokah. Vse je kreirala. Kako je zabavna! Kako je lahkotna!

Polna je veselja! (Ana Bučević)

Kako fajn je bilo slišati, da nimamo nobenega problema s tinejdžeri, ne jejo, ne pijejo, ne vidimo jih, kot da jih ni… te pa pravijo, da so tinejdželir problematični! Samo videni želijo biti. Samo slišani, samo imeti si želijo občutek, da štejejo! To je največ, kar jim lahko damo in to jim bomo dali!

Pa še to zamišljam si jih, kot da je pametna, kot da je že vse, kar je! To je Ana razlagala! Kako bi se spremenil njegov občutek, če bi mu rekla, kako sem hvaležna, da je moj sin! Kako ga imam rada!

Kako sem srečna, da sem tukaj v tem trenutku! Kako sem zadovoljna! Kako sem unikatnost!

Kako je bilo dobro!

Samo delamo metode!

In ko nam ne gre, samo rečemo, pa saj bo. Dobro ti gre. Bodimo razumevajoči sami s sabo, nežni! Vse je dobro. vse je dobro! Bodimo zadovoljni. Bodimo uspešni. Bodimo to, kdo smo.

Upajmo si biti drugačni, čudni, nori in plešimo, drugi pa se naj borijo, mi norci pa plešemo! Tako je!

Zdaj pa grem počasi na avtobus in še bom tam plesala naprej svoj nori ples! Tako je! In gremo dalje!

Tako je! Življenje je čarobno! In zdaj je tako!

Ljubek sijoč unikatno pristen dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje te ljubi. Delit to ljubezen naprej!

P.S.S.: Zdaj ima Ana seminar v Ljubljani! Priporočam! Poglejte ... https://youtu.be/eYHOENB6aok