Udejanjanje... vsak trenutek sproti...

Kako kaj poletni dnevi?

Rada imam to pestrost.

Ampak že samo kava na prostem – zares zunaj – pomaga.

Kaj mi vse "zašteka", ko želim stopiti naprej?

Kaj se mi vse ustavi, ko bi se najbolj mogla in si želela se pognati naprej?

Zdaj pa vem. In zdaj pa lahko drugače. Pripravljena sem.

Ali vsaj za naslednji korak.

Kaj pa bo naprej, pa bomo videli!

To pa je glavna pustolovščina! Točno tako je!

Želim si več tega.

Želim si več pristnosti.

Želim si več kreativnosti udejanjiti.

Tako je to.

Pomikam se naprej. Logično, da bodo spremenljivke, ki mi še niso poznane. Lahko jih predvidim, lahko pa se jim prepustim in jih sproti rešujem. Če sploh kaj rešujem. Verjetno bolj samo sem v trenutku in zaupam Vesolju. Vse je zame. Vsega se učim. Ali pa se učim vse bolj praktično uporabiti.

Naj bo življenje polno presenečenj. Zares.

Radost je tukaj in v vseh pogledih prisotna.

Ljubek sijoč pristen nagajiv srčen srčkan dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je radostna rast v vseh pogledih. Naj pride. Naj zacveti. Naj zraste. Naj se imam rada ob presenečenjih življenja. Tako pa tudi ti. Razcveti se in se imej rad-a. Vredno je!

Pripravljena!

Haaa! Kako je super! kaj ni lepo življenje?!?!

Če pa je res! V polnosti mi kar pritekajo nove in nove ideje! Zdaj sem polnost in sreča. Zase. Ker rada delam to, kar delam. Čutim se tako notranje izpolnjeno! Čista radost!

Malo pa bomo danes. Osha brali, kaj ne? Malo!

Tako lepo piše o ljubezni, da nisem mogla ne deliti. Tako polno je vse to. bolj in oblj odpiram srce ljubezni.

»Ljubezen je neskončno nebo! Ne morete je spraviti v utesnjene prostore, je pogojevati, omejevati. Če prezračite hišo, potem pa zaprete vsa okna in vrata, bo zrak kmalu postal postan. Ko vznikne ljubezen, je del svobode;  nato pa ta svež zrak hitro spravite v hišo in vse postane postano, umazano.

Če ne ljubite iz popolnosti svojega srca, barantate.

Ljubezen pomaga predvsem tistim, ki ljubijo, šele potem ljubljenim.

In bolj kot ljubite, bolj vredni ljubezni postajate.«

 Osho – Pogum: Radost drznega življenja (Osho, Pogum: Radost drznega življenja – vpogledi v nov način življenja, str.: 66-67, Primus, 2015.)

Kako pa je to lepo!

Osho me vedno najde! Pripravljena sem odpreti svoje srce. Ljubim vse bolj in bolj!

Ljubek ljubeč ljubljen zaljubljena pristen igriv srčen sijoč dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je čarobnost. Bolj kot ljubimo, bolj smo ljubljeni!

Povabilo v srečo...

Kako kaj moje drage? Kako kaj moji dragi?

Zaupamo kaj življenju.

Zaupamo kaj temu lepem toku, ki mu rečemo življenje.

Sploh živimo?

Kaj je to, živeti na polno sploh?

Vseeno, kaj je zame. Kaj je to zate?

Uživam v polnosti življenja. V malenkostih. Rada sem to, kdo sem. Že to je živost. Samo uživam v polnosti.

Delate kaj trdo na svoji sreči?

Daj no mir! Da se ne bi kje preveč trudili! Da niti ne bi razmišljati o trdem delu! Noro!

Uživajmo to lepo življenje. Uživajmo v tem, kdo smo. Samo čas je, da se prepustimo tej čudoviti reki življenja.

Verjamete sploh, da si zaslužite srečo. Verjamete sploh, da sreča pride zlahka.

Zdaj je čas, da začnete to verjeti. Potem bo res prišla zlahka. Sploh pa to notranje zadovoljstvo, to je najboljše sploh!

Ljubek sijoč pristen igriv dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je povabilo v srečo, k pristnosti. Uživaj!

Kaj lahko izgubite? Resnično vedno ostane!

Ne morem, ali saj nisi mislila - mislil, da bo šlo brez Osha!?! Napaka! Tu je! in bil je nežen z mano! Lepo mi je rekel, kaj naj. Na lep način!

»Človek se dolgočasi, ker živi po mrtvih vzorcih, ki smo mu jih vcepil drugi. Odrecite se tem vzorcem, znebite se jih! Zaživite po svoje!

Ne gre za denar, moč in prestiž; gre za to, kar želite početi globoko v sebi. To počnite – ne glede na rezultate – tako boste pregnali dolgčas.

Dolgočasite se, ker niste odkriti do sebe, ne spoštujete svoje biti.

Ko svetujem, da se sprejmete, pravim, da zavrnite vse drugo – razen sebe.

V trenutku, ko se boste brezpogojno sprejeli, boste doživeli izbruh radosti. Vzplamentela bo v vas in življenje bo postalo res vzneseno.

Še je čas – odidite iz zapora, v katerem ste živeli do zdaj! Samo malce poguma potrebujete – poguma kockarja. In zapomnite si: izgubite lahko samo svoje okove, nič drugega. Izgubite lahko svoj dolgčas in nenehen občutek, da vam nekaj manjka. Kaj drugega lahko še izgubite? Prekinite rutino in sprejmite svojo bit – sprejmite sebe, ne pa Mojzesa, Jezusa, Bude, Mahavire, Krišne. Odgovorni niste Budi, Zaratustri, Kabirju in Nanaku: odgovorni ste zgolj sebi.

Ne govorim o dolžnostih, odgovornostih, ampak besedo uporabljam v dobesednem pomenu: odgovorite resničnosti, bodite odgovorni.

Gotovo živite neodgovorno in izpolnjujete najrazličnejše obveznosti, kar od vas pričakujejo drugi. Kaj lahko izgubite?«

Osho – Pogum: Radost drznega življenja (Osho, Pogum: Radost drznega življenja – vpogledi v nov način življenja, str.: 150-153, Primus, 2015.)

Če pa si to zdaj ne vzamem k srcu, potem pa ne vem! Kaj mi res mora kaj kam pasti? Kamenček, skala, opeka, gora? Želim živeti po svoje, to kar čutim globoko v sebi, da želim. Zdaj pa še bolj. Ne rabim slediti nikomur, nikomur ne odgovarjam samo sebi. Živim po svoje? Sem jaz jaz? Na koncu življenja bo samo to pomembno, sem jaz bila jaz? Sem živela pristno? Ne pa, ali sem bila dovolj pridna punčka ali dobra državljanka? Bolj sem srečna, bolj sem pristna, boljše življenje imam. In želim ga imeti!

Želim živeti!

Ljubek sijoč pristen igriv dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je čista radost obstoja! Delimo to lepoto, notranjo srečo z drugimi, čudoviti smo, oni pa tudi!

P.P.S.: Sprehod... https://youtu.be/6ZCgiHJuObE

P.P.P.S.: Malo glasbe za dušo...   Mišo Kovač - Od svega te volim više ...  https://www.youtube.com/watch?v=JeEIWatM1_0

Ljubimo zaradi sebe, ker se ob tem dobro počutimo!

»Če sem vam zdi, da se je v vas naselil strah, ljubite še bolj. Bodite pogumni v ljubezni, tvegajte. Bodite pustolovski v ljubezni, ljubite še bolj in ljubite brezpogojno, kajti bolj kot boste ljubili, manj bo strahu.

Ljubite predano, globoko.

Ljubezen je neskončno nebo! Ne morete je spraviti v utesnjene prostore, je pogojevati, omejevati.

In bolj kot ljubite, bolj vredni ljubezni postajate. Manj kot ljubite, bolj ko zahtevate od drugih, naj vas ljubijo, manj ste vredni ljubezni.

Če me dobro razumete, opustite vse strahove in bolj ljubite – ljubite brezpogojno. Ne mislite, da počnete kaj za drugega, ko ljubite; počnete nekaj zase. Ko ljubite, vam to koristi. Zato ne čakajte, ne recite, da boste ljubili, ko bodo ljubili drugi – sploh ne gre za to.

Bodite sebični. Ljubezen je sebična. Ljubite ljudi – to vas bo izpolnjevalo in skozi ljubezen boste dobivali vse več radosti, bolj blagoslovljeni boste.

In ko se ljubezen poglobi, strah izgine; ljubezen je svetloba, strah je tema.«

Osho – Pogum: Radost drznega življenja

Saj ne vem, če je sploh pametno, kaj dodati. Ljubimo zaradi sebe, ker se ob tem dobro počutimo.

Odprimo svoje srce ljubezni. Zdaj. vredni smo je in drugi so vredni naše. Uživajmo ob tem!

Ljubek sijoč pristen iskren poln ljubezni dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je radost v vseh pogledih! Zdaj! Uživajmo jo! Ljubezen je ljubezen v vseh pogledih! Uživajmo jo!

Ne pustite lepoti mimo...

»Meditacija ni nič drugega, kot odkrivanje notranjega čuta.

Ljudje se najbolj bojimo mnenj drugih. In takoj, ko se ne bojite več množice, niste več ovca, ampak postanete lev. V vašem srcu vznikne mogočno rjovenje, rjovenje svobode.

Buda je temu prav res rekel levje rjovenje. Ko človek doseže stanje popolne tišine, rjove kot lev.  Prvič spozna, kaj je svoboda, saj se ne boji mnenja nikogar. Kar pravijo drugi, ni pomembno. Ali vas imajo za svetnika ali grešnika, ne nepomembno. Vaš edini sodnik je Bog – vse stvarstvo.«

Osho: Pogum – Drznost radostnega življenja

Mogoče vam je moteča beseda Bog. Zamenjate jo s svojo. Vesolje. Stvarstvo. Buda. Karkoli je vaša beseda. Ne pustite lepoti napisanega, da zamegli ena beseda. Pustite resnici, da sije. Skozi vse besede.

Kako kaj vaš šesti čut? Ga razvijate? Danes je dan, da se še bolj čudimo vsej lepoti. Še bolj zasijemo. Še bolj zacvetimo. Še bolj ustvarimo življenje, kot si ga res želimo.

Zdaj je čas. Pristnost nas čaka. Vse vesolje nas čaka, da zarjovemo kot lev. Ne glede na sodbe. Zarjovimo to, kar imamo v srcu. Tako smo delček vesolja, ki se želi izraziti in postajamo resnični. Bolj in bolj! Pristni.

Ljubek sijoč pristen srčen igriv blažen dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Ne pustite lepoti, da gremo mimo vas! Opazite jo, občutite jo...

Najplemenitejše...

Si upaš verjeti, da si že zdaj dobra, dober? Že zato, ker si. Že zato. in že samo zato.

Ni se mi treba dokazovati. Ni se mi treba zvijati kot kača, da ugodim vsem. Ni mi treba spreminjati barv, da se prilagodim okolici in okolju.

Ne!

Samo jaz sem!

Dopuščam, da se božansko pretaka skozi mene.

Zdaj pa je čas za Osha.

Pač pritegne me!

»Bog ni oseba, ampak najneplemenitejša različica dobrega počutja, občutek, da smo doma, da pripadamo temu svetu, svet pa nam. čutimo, da na tem svetu nismo tujci, nismo neznanci. Gre za vrhunski in stvaren občutek: »Ta celota in jaz nisva ločena.« Ta izkušnja je Bog. Ampak mogoča je samo, če dovolite, da izrazi vaš notranji čut.«

Osho: Pogum – Drznost radostnega življenja

Zdaj pa zares občutimo. Ali vemo, da je vrtnica lepa, ker smo naučeni, ali vemo, ker jo vidimo, ali čutimo, kako čudovit izraz življenja je. ali je sploh ne pogledamo, ker vemo, da je lepa, ali se vedno znova čudimo lepoti vsakega cveta posebej. Odpustimo naučeno. Čutimo.

Ljubek sijoč pristen nagajiv unikaten dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je tu, da ga občutite, doživite, ga gledate s srcem...