Pristni sorodni duši!

Zanimivo mi je gledati partnerske odnose vse okoli mene. Saj so res zanimivi. Vsak je drugačen na svoj način. Želim si, da bi bili drugi srečni in naj si najdejo svojo pot do tja – v odnosu ali samski. Vsak ima svojo srčno pot.

Zaupam, da bo k meni prišel moj partner ob točno pravem času – za oba. Moje srce se mu še malo bolj odpira in še malo bolj bliže sem. Vsak dan sem bliže.

Prav zanima me, kako se bo to odvilo. Saj se bo, na čudežen način.

Vmes pa uživam na poti. Zdaj uživam v tem dnevu. Zdaj uživam v mojih rastlinah. Zdaj uživam v mojem domu. Zdaj uživam v tem trenutku.

Kdo si, moja draga, zares? Si najprej ti povezana s svojo dušo, da lahko sploh pritegneš partnerja, ki je tvoja sorodna duša? Si sploh dovolj pristna, da privlačiš pristno partnerstvo?

To vse se sprašujem. Bolj in bolj sem pristna. Nisem pa popolna in nikoli ne bom. Tudi to je vredu, pravzaprav je popolno, ker je veliko bolj zabavno. Samo sprostim se in uživam v tem trenutku. Po eni strani, kaj pa si sploh lahko želim več?

Zdaj sem vesela vseh prijateljic, ki imajo svoja čudovita razmerja po svoje, ker zaupam, da tudi v moje življenje prihaja pravi partner zame, najbolj hitro, kar je možno!

Kako se lahko danes malo bolj sprostiš v pristnost in si še bolj ljubezen?

Ljubek srčkan roza pristen romantičen jasen živahen fantastičen dan!

🌷 P.S.: Sledi svojemu srcu. Angeli te vodijo prav – točno tja, kamor si namenjena. Tvoja srčna pot je neizbežna.

Zakladnica Ljubezni!

Si odprla svoje srce?

Je še tvoj grad obdan s trnjem in si v stoletnem dremežu, Trnuljčica?!

Je že tvoj čas, da se predaš ali vsaj dopustiš ljubeč odnos?

Si predstavljaš sebe v srečnem odnosu?!

Čas je, da koga povabimo zraven na pustolovščino življenja. Vse je veliko bolj zabavno s prijateljico, partnerjem, otroci ali sorodniki. Celo naključni neznanci sodelujejo v naši simfoniji življenja. Vse je bolj prežeto z radostjo in smehom, sploh, če imam to vsebi, najprej.

Kaj si sploh želim v partnerstvu?

Želim si ljubiti z vsem srcem, želim biti pristno prisotna in srečna v drobnih trenutkih. Želim biti. Želim se smejati, radostno rasti, se pogovarjati, biti srčna. Želim si dajati ljubezen in jo prejemati. Želim domačnost, pristnost, iskrenost, prijateljstvo, zavezništvo, strast, zvestobo, skupni čas, radost, smeh, srečo, toplino in srčnost.

Zdaj sem prijazna do sebe in še bolj odpiram svoje srce ljubemu.

Odprta sem za odnos, saj je tako bolj zabavno in zanimivo.

Kaj pa tebi pomenijo glavne vrednote v odnosu?!

Zdaj pa odpri svoje srce ali užvaj še bolj v svojem zdajšnjem odnosu, moja draga!

Srečen igriv jasen kreativen živahen pester optimističen mogočen srčkan strasten nagajiv čaroben iskren dan!

🌷 P.S.: Tvoje srce je zakladnica ljubezni! Povabi ljubega v svoj svet. Zdaj je tvoj čas!

💗 P.P.S.: Naročite se na moj kanal Kateja - Poslušaj svoje srce ❤️ poln navdiha ...  ❤️ Sledi svojemu srcu ❤️❤️ Zaupaj svojemu srcu! ... https://youtu.be/fKZLTkhur2g

🎻 P.P.P.S.: Malo glasbe za še lepši dan ... To,Miki - Ceca  ... https://youtu.be/nLTr_3QhjRI

☕ P.P.P.P.S.: Naroči se na dnevni navdih za lepši sr(e)čnejši dan na e-mail: katejadn@gmail.com !

Partnersvo?! Pa seveda!!!!

Prav navadila sem se, da sem samska. Leta minejo in noben me ne gnjavi.

Čutim pa, da si želim partnerstvo, ker je tako lahko še bolj zabavno! Skupaj se tkejo niti pristnosti povezanosti in ljubezni.

Vedno sem za bolj zabavno izbiro!?

Tudi če je mladost norost in skače čez potok tam kjer je most – sem za skakanje. Seveda sem za zvestobo tudi.

Mislim, da so moje glavne vrednot v odnosu ljubezen, iskrenost, radostna rast, prijateljstvo in smisel za humor. Domačnost. Toplina. Cartanje. Skupen čas, ki je poln pustolovščin in hkrati cartanja na sedežni pred dobrim filmom. Sprehodi.

Sem se zaprla pred odnosi, sem zaprla svoje srce, ker se bojim razočaranja?! Pa saj sem že velikokrat dala to skozi in je težje biti v odnosu, kjer se počutim že prej osamljeno, kot dejanska samskost.

»Moj ljubi!

Čeprav se še ne poznava, se te že veselim. Najdi me! Hitro! Saj ne, ob božanskem pravem času. Vseeno hitro, ker te že ful pogrešam. Saj sem že zdaj srečna, ampak vidim potenciale, kako bi se lahko skupaj še bolj zabavala. Si iskren, srčen, topel, zvest, ljubeč moški. Tu sem. Najdi me. Veselim se najine skupne radostne rast, sreče in zabavnosti. Tvoja ljuba  P.S.: Hitro me najdi. Se te že veselim.«

Kaj to že malo na obup meji, hitro me najdi – trikrat ponovljeno! Ne!!! To je moje veselje in vzhičenost! Vem, da je predpogoj, da sva vsak najprej zase srečna. Tako je! Zdaj pa angeli Ljubezni, na tkanje niti! Pripravljena sem!

Kako pa se ti počutiš v odnosu?! Si ga želiš, če si samska?! Zaupaj svojemu srcu!

Ljubek srčkan strasten jasen ljubeč pristen iskren vroč povezan dan!

🌷 P.S.: "Ljubezen se občuti fantastično!" Oprah

💗 P.P.S.: Naročite se na moj kanal Kateja - Poslušaj svoje srce ❤️ poln navdiha ...  ❤️ Sledi svojemu srcu ❤️❤️ Zaupaj svojemu srcu! ... https://youtu.be/fKZLTkhur2g

🎻 P.P.P.S.: Malo glasbe za še lepši dan ... Liam Payne, Rita Ora - For You (Fifty Shades Freed) ... https://youtu.be/RQUuqbzQVsY

☕ P.P.P.P.S.: Naroči se na dnevni navdih za lepši sr(e)čnejši dan na e-mail: katejadn@gmail.com !

Kameleoniziranje ... drugi del!

Kaj cenim pri drugih?

Potem pa to začnem še bolj opaziti, drugo pa pozabim. Tako to gre – lažje.

Pri sebi pa, ni mi bilo jasno, dolgo časa ne, da sem čisto vredu, super, izjemna – točno taka, kot sem. Mislila sem, da se moram spreminjati, prilagajati, biti kameleon, malo tako malo tako – odvisno, kako me je kdo rabil.

Pa ni res!

Kake bedarije!

Nič ne rabim biti za druge. Če kdo v meni ne vidi lepote, ga nobeno prepričevanje, kameleoniziranje in ugajanje, ne bo prepričalo drugače. Karkoli naredim, ne bo pomagalo. Zakaj bi se sploh trudila? Si bo že našel koga drugega za soustvarjanje.

Zguba mojega časa. In njenega, ali njegovega…

Ljubek sijoč pristen dan poln ljubezni – so sebe in seveda mogoče do drugih!

Cmok!

Objem!

P.S.: Sledimo svoji zvezdi, svojemu sijaju, kot bi rekel Joseph Campbell, vse ostalo pa se bo uredilo samo od sebe. Zagotovo.

Udejanjanje... vsak trenutek sproti...

Kako kaj poletni dnevi?

Rada imam to pestrost.

Ampak že samo kava na prostem – zares zunaj – pomaga.

Kaj mi vse "zašteka", ko želim stopiti naprej?

Kaj se mi vse ustavi, ko bi se najbolj mogla in si želela se pognati naprej?

Zdaj pa vem. In zdaj pa lahko drugače. Pripravljena sem.

Ali vsaj za naslednji korak.

Kaj pa bo naprej, pa bomo videli!

To pa je glavna pustolovščina! Točno tako je!

Želim si več tega.

Želim si več pristnosti.

Želim si več kreativnosti udejanjiti.

Tako je to.

Pomikam se naprej. Logično, da bodo spremenljivke, ki mi še niso poznane. Lahko jih predvidim, lahko pa se jim prepustim in jih sproti rešujem. Če sploh kaj rešujem. Verjetno bolj samo sem v trenutku in zaupam Vesolju. Vse je zame. Vsega se učim. Ali pa se učim vse bolj praktično uporabiti.

Naj bo življenje polno presenečenj. Zares.

Radost je tukaj in v vseh pogledih prisotna.

Ljubek sijoč pristen nagajiv srčen srčkan dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je radostna rast v vseh pogledih. Naj pride. Naj zacveti. Naj zraste. Naj se imam rada ob presenečenjih življenja. Tako pa tudi ti. Razcveti se in se imej rad-a. Vredno je!

Sprejmi povabilo srca...

Pesem si v srcu. Nosiš jo v sebi. Želi se izraziti skozi tebe. Sije iz srca kot žarki – v vse smeri. To je tvoje poslanstvo. Pusti ji na plan. Dovoli, da se izrazi. Bodi. Bodi ti. bodi v vseh pogledih pristna. Bodi v vseh pogledih pristen. Samo bodi.

Prisluhni nežni pesmi srca.

Prisluhni melodiji. Prisluhni temu čarobnemu kompasu, ki te vodi naprej.

Naj bo tvoje življenje srečno. Strastno. Občutek zadovoljstva, izpolnitve.

Ljubezen.

Vabi te srce.

Sprejmi vabilo danes.

Sprejmi povabilo v to čarobnost vsakega trenutka.

Prisluhni svojemu srcu.

Pesem si.

Zdaj jo živi.

Zdaj jo uživaj.

Ljubek sijoč pristen igriv dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je čarobnost!

Torej se lahko neham žreti za to!

Hej, moje drage, moji dragi.

Nekaj čarobnega je v zraku. Vse se spreminja. Vseeno pa ostaja vedno, tako kot je bilo. Čarobnost.

Ste se kdaj spraševali, kaj naj. Si se kdaj spraševala, spraševal, kaj naj bi naredila, naredil? Bodimo bolj osebni. Tukaj se pogovarjamo, ali ozaveščamo osebne zadeve, ne splošno znanih zank strahu in drame ali pogovora o drugih. Bodimo osebni.

Torej, sprašujem se, kaj naj.

Vedno se mi zdi pravi odgovor, še malo kave bom srknila. Čutim pa, da me to pomiri, vseeno, pa sem pripravljena delati naprej. Pripravljena sem se ustvarjati, se pogovarjati, se izražati. Želim si izražati svojo resnico. Želim biti v resnici. Želim biti luč.

Vem, da sem naredila ogromno neumnosti. Si jih lahko zdaj neham očitati. Kot vidim, me to ni nikamor pripeljalo, ne glede kako stroga in žaljiva sem bila do sebe. Nič kaj pametnega se ni zgodilo, samo slabo sem se počutila. To pa sigurno ni dobro. ali pa je, ker sem se tega naveličala. Ni mi več do jamranja, kritiziranja, do besed boga – boga, kako si si ti boga. Torej je tudi to slabo bilo za nekaj dobro.

Dobro!

Torej se lahko neham žreti za to!

Bilo je dobro! Če tudi ni tako izgledalo!

Kaj bi rekla najboljši prijateljici, če bi naredila vse te neumnosti!

»Nehaj se žreti! In seveda je smešno! Malo je smešno, da se sodiš tako smrtno resno! Daj nehaj, to ni vredno niti trenutka obžalovanja! Naredila si najboljše, kar si lahko!«

Točno tako!

Pa še dobro je prišlo iz tega!

Zdaj pa sveže naprej. Samo zdaj obstaja! Torej ne vlačimo več preteklosti v zdaj. Zaključimo že s tem!

Ljubek sijoč pristen dan v luči!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je čista radost v vseh pogledih. Čutim to čarobnost! čutim to lepoto! Življenje me ljubi! Zdaj! Čutiš?

x

Kako kaj vožnja? Saj veš, da ti voziš, ne?

Tako moje drage, moji dragi!

Smo zdaj na sedežu voznice, voznika?

Držimo za volan?

Smo pripeti?

Torej, zakaj pa potem dopuščamo drugim, da cukajo, vlačijo in sploh držijo volan? Še nismo dovolj prepričani v svojo vožnjo? Še nočemo prevzeti odgovornosti? Kaj se dogaja? Bolj zaupamo drugim kot sebi? Želimo biti žrtev in potem lahko rečemo, če pa si mi ti rekla?

Ali pa bomo vozili po svoje?!! Samo mi imamo zemljevid za nas – k našim srčnim željam. Zakaj bi potem druge z drugim zemljevidom sploh spraševali za smer? 

To ni naša pot. Zaupajmo danes svojemu srcu.

Zdaj sem pripravljena, da se podam na čudovito pustolovščino, pot srca.

Danes imam dovolj poguma!

Držim za volan in peljem v smer, ki je zame najboljša. Pa če tudi kdaj pridem na slabšo cesto, polno lukenj, je to dragocena izkušnja, kako naj vozim drugič in kje naj drugič grem mimo odseka. Ali se vsaj izognem slepi ulici. Saj ni bila slepa. Samo veliko me je naučila, kaj pa si ne želim.

Poslušaj svoje srce, moja draga, moj dragi! Za tvoje dobro.

Ljubek pristen igriv srčen dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Brezpogojno smo ljubljeni. Vedno! 

Samo malo poguma...

Kako kaj vaša pomlad? kako kaj vaše cvetenje? Kako kaj vaše odpiranje ljubezni, lepoti, radosti, zabavnosti?

Samo opazimo vso to čarobnost in bum! Že je tu! Vedno je bila tukaj, samo da je zdaj čas, da jo opazimo. Vsa ta lepota je bila in je vedno tukaj za nas.

Meni je tako dragocena ena vrana. No, mogoče jih je več. Ampak vedno pride. Vsak dan. usede se na najbolj nemogočo vejo, ki je skoraj tako tanka ko las. In potem lovi ravnotežje na njej, kot da bi hodila po vrvi. Prav izziva me! Vrane so igrivost. Nagajivost. Radovednost. Mogoče pa sem malo vrana malo človek. Kaj vem! Ampak vedno je črna vrana, ki pride, mogoče je črn vran, povabilo k igrivosti. Pristnosti. Drugačnosti.

Jaz bom jaz, ti bodi ti.

To je to!

Zdaj pa nekaj lepega, za dušo, od Osha…

»Meditacija je samo pogum, da vstajate v samoti in tišini. V sebi zelo počasi začutite nekaj novega, novo živost, novo lepoto, novo inteligenco – ki ni izposojena od nikogar, ampak raste v vas. Korenine ima v vašem obstoju. In če niste strahopetec, se uresniči, se razcveti.«

Osho, Pogum – radost drznega življenja

Ljubek sijoč pristen nagajiv sijoč unikatno lep dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Sprejmite že to povabilo v življenje, v radost, v srečo… bodite živi!

Huh, pa gremo! Kam pa te?

Huh, pa gremo!

Kam pa te?

Saj veš, od dnevne do balkona in potem nazaj in v kuhinjo in v dnevno in v kopalnico in spet na balkon. Pa še v spalnico malo, da ni tako kot vedno! Hodnik pa je promenada. Kot drevored, kjer sonce zakrivajo velika drevesa. Zares.

Kako kaj življenje?

Moje je pestro!

Vedno nekaj novega.

Ugotovila pa sem nekaj. Ni mi več do sranja. Kaj je to knjižna beseda? Sranje. Čakaj, bomo s* uporabljali.

Ne samo, da mi ni več s*, nimam več časa za tako. Ne malo ne veliko s* me ne privlači. No, če pa bi se kdaj zgodilo, da padem v s*, pa bi se pobrala ven takoj, ko bi zaznala, da sem noter. Vsaj upam!

Se še želim počutiti krivo, v strahu, polno strahu za preteklost?

Kar je bilo, je bilo.

S* ali ne, zdaj ne morem nič spremeniti. Torej to objemam z ljubeznijo. Zase, ker se imam rada. Odpustim si. Zdaj pa lahko živim na novo dalje. ne more me več preteklost držati v morju s*. danes ne!

Ljubek sijoč pristen srečen uspešen jasen dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je raznolikost in pestrost, pustolovščina! Uživaj!

Samo bodimo prijazni, ne vemo, kaj se jim dogaja ali se jim je zgodilo...

Ptuj, december 2019

Zdaj komaj vem, da je prijaznost pomembna. Saj sem bila vedno prijazna. Ampak prijaznost do bližnjih, ki jih poznam. kako prehitro sem preveč "komot". Kar pozabimo. Ljudje, ki so nam najljubši, ki so nam najbolj pri srcu, pa sem skoraj uradna do njih. Kot da so samoumevni. Kot da mi pripadajo, kot predmet, ki ga imam na polici, dokler mi je lep, potem pa ga zavržem. Ali ima kaj okrušeno in ni več tako lep, kot mi je bil nekoč.

Tako lahko je biti prijazen do sosedov, se kaj pohecati, do prodajalke. koliko pa smo res prijazni do ljubih?

Jih pogledam s tisto toplino v očeh, z milino... ali pa vsaj rečem zanimivo, saj ni vedel, ali vedela, da me je s  tem prizadel, prizadela...

Kaj pa prijaznost do sebe?

Se obsojam z vseh strani? Moram biti ideal kot superženska, batman in nindža obenem? In če tudi to vse izpolnim, zamujam za sekundo?

Zakaj?

Zakaj si sama sebi otežujem življenje?

Ljudje so lepi, ker so nepopolni, tako kot jaz. Nepopolnost je lepa.

Zdaj še bolj čutim vsako minuto z ljubimi . hvaležnost v srcu.

Z neljubimi pa jih tudi, blagoslavljam jih, naj gredo po svoje in jaz tudi.

S sabo, kaj pa naj s sabo? Naj še naredim milijon napak in se ob tema zabavam. Nič ne rabim biti, samo jaz sama.

Življenje je popolno - nepopolno! Ga pa vsaj čutim in doživljam kot pustolovščino.

Ljubek srčkano pustolovski dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Bodimo prijazni. Samo bodimo prijazni.

Da se ne bi kje izognila kaki bedariji!

Moje življenje je v polnosti moje.

Zdaj, ko smo tako v neki zanimivi situaciji, se še bolj sprašujem, kaj si res želim v življenju? Sprašujem se tudi, zakaj sem tako dolgo odlašala na srečo? Saj vem, s tem, saj enkrat pa bom šla v Paris. Ampak enkrat ni na koledarju. Imam sredstva. Imam čas. Čas se vedno najde za stvari, ki so res pomembne. Zakaj nisem samo šla?

Tako potem to prestavljamo v življenju in potem sploh pozabimo, da smo to sanjali. Kot bi utišali volumen glasu navdušenja. Poleže se.

Dovolj je obžalovanj. Mislim, da je zdaj čas, da se res vprašam, kaj mi je pomembno. In če je meni pomemben Paris, ga dam v načrt. Pika. V plan. Na koledar. Uresničim. To enkrat pa bi rada šla, to odpade. Konkretno.

Začnem zbirati prospekte. Pogledam letališča. Pogledam stanovanja.

Tako.

Zdaj je opomnik, da res začnemo živeti po svoje. Zdaj je opomnik, da živimo polno. Zdaj je opomnik, da si še bolj ustvarjamo življenje, ki ga radi gledamo.

Zdaj je čas, da še bolj poslušamo svoje srce. Tega ne bom obžalovala in se bom vsaj ne izognila kaki bedariji. Vem, da se ne bom! Ne bo pa obžalovanj!

Ljubek sijoč radosten igriv srečne srčkan pristen dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je v polnosti šarm in lepota!

K A T E J A : Why am I happy?

Hi my Beloved!

I appreciate having such a great day ahead.

Why am I happy?

I don’t know!?! Maybe it's because I appreciate what I already have in my life. Maybe because I'm meditating. Maybe, because life is a journey and I enjoy it.

Maybe because of all this. It is a good time to me ...

And I may have been through so much nonsense that I decided to be happy.

I can be, no matter what is going on around me.

Love yourself, be yourself! Have fun!

Be delicious... inside outward...

Ly♥

P.S.: Be yourself! Love! Enjoy delightful fun day!

** ** **

SLO: K A T E J A : Zakaj sem srečna!?!

Hej moje drage, moji dragi!

Cenim, da imam tako lep dan pred sabo.

Zakaj sploh sem srečna?

Kaj pa vem. Mogoče zaradi tega, ker cenim, kar že imam v svojem življenju. Mogoče, ker meditiram. Mogoče, zaradi tega, ker je življenje potovanje in uživam v njem.

Mogoče pa zaradi vsega tega skupaj. Prav fajn mi je…

In mogoče sem že toliko neumnosti dala skozi, da sem se odločila, da bom srečna.

Lahko sem, ne glede kaj se dogaja okoli mene.

Ljubite se, bodite kar ste! Zabavajte se!

Bodite sočni, od znotraj navzven!

Ly♥

P.S.: Bodite kar ste. Ljubite! Uživajte slasten zabaven dan!

Vetrc in ta popolnost!

Življenje je videti kar bolj zabavno. Lažje. Iz perspektive sence. In v obilju vetrčka. To pa mi je tako pri srcu. Zdaj sem na kavi. Tako. Za zabavo, ker sem si jo privoščila.

Malo sem hodila po trgovinah. Nič ni bilo kaj pametnega. Počutim se, kot bi mi izsrkale vse energijo. Bolj si želim namensko biti v svoji lepi energiji.

Dobila sem kavo s sojo in to s srčkom na vrhu! Kaj še je lahko lepše! To pa me čisto razveseljuje! In me dela srečno. Pa saj me ne rabi delati. Samo bolj poudari mojo notranjo srečo.

No. Trgovine. Potrebovala sem malo pauze. Odmora od vsega. Mislila sem, da bom naredila nekaj čisto drugačnega! In sem!

To me pa čisto osrečuje.

Res imam lepo življenje. Zdaj v tem trenutku. In vedno. In če je lepo zdaj, se potem to samo nadaljuje.

Včeraj sem tako uživala! Ustvarjala sem vsebino o lepem gradu na hribčku. Tako dobro sem se počutila bila sem čista ustvarjalnost. V polnosti. V pestrosti. Tako dobro sem našla. Tango. Intimni tango. Kako me pa to razveseli!

Zdaj pa je bil čas za sprostitev. Saj sem bila tudi radodarna. Podarila sem oblčila, ki jih ne potrebujem. Našla pa sem tako lepo zlato oblekco. Zakaj si je nisem kupila? Bila je prava za otvoritev razstave.

Tukaj imajo tako lepe skodelice. Presenetili so me, da imajo sojino mleko.

Ljubek sijoč pristen unikatno lep dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je polnost in zabava in drznost. Si upaš živeti po svoje?

Suhe vaje za potni list...

Najboljše, da kar začnem na začetku. Veliko se je zgodilo. Bilo je pestro in smešno. Vse ob enem.

Najprej sem vse rezervirala. Nekaj preko interneta. Nekaj preko maila. 

Seveda je ravno pred dopustom potni list potekel. Malo so bile komplikacije. Slike sem doma pozabila. 

Prvi poskus je bil neuspešen. 

V rekordnem času sem prišla po stopnicah gor. Vzela slike. Prišla dol. 

Dobila sem parkirišče za limuzine čisto skoraj pri vhodu. Morala sem prečkati eno rdečo. 

(Res nič ni morala. Želela sem prečkati pri rdeči. Takrat! Zdaj vozim in hodim samo pri zeleni! Res! (No, ok! Mogoče kdaj pri oranžni. Ampak to je samo slaba navada! Zakaj res avtomatsko stisnem še bolj po gasu, namesto na zavoro, ko sem ravno na meji, ko se bo prižgala rdeča. Nikamor se mi v resnici ne mudi! Lahko vadim drugače. Nič mi ne bo nikamor pobegnilo! Če je moje – je moje! (Takrat pa se mi je res!))) 

Vdrla sem zadnji dve minuti na Upravno enoto. Bila še je zelo dolga vrsta. Dvajset ljudi. Tako nekako. Potem pa ugotovim, da so še celo uro odprti…

No potem pa čakanje na potni list. Želela sem že rezervirati karte.

Saj sem že prej imela namen iti urediti za potni list. Pa je enkrat deževalo, enkrat je bilo prevroče. Amapk zdaj pa je v procesu nastajanja...

Ljubek sijoč pristen kičasto srčkan pisan dan!

Cmok! Objem!

P.S.: Življenje je tvoje... živi ga po svoje...

Spekter občutkov...

Cenim, da imam tako lepo enostavno življenje. Samo sedim tukaj. Pišem. Sem. Vse kar sem. kaj ni zanimivo, da bolj ko si sprosti "porihtam" stvari, bolj umirjena postajam. Vidim, da ni toliko.

Zmorem.

Danes ne glede, kako se dobro počutim, čutim tudi to umirjenost. Vse se dogaja, kot se mora. Vse se dogaja, kot je prav.

Cenim, da sem tukaj.

Cenim, da sem zdaj v tem trenutku vse. Lepota. Živost. Unikatnost.

Imam projekte. Zase. No, ne čisto zase. Ampak me razveseljujejo. Potem so v veselje drugim tudi. Zagotovljeno.

Rezervirala sem si dan za izlet. Čisto zame! Kako pa imam to rada. Mogoče bi šla na grad. Bom šla! Zagotovo. Mislila sem, da ne bo mogoče! Ampak vse je mogoče! Res! Imam prosto! Vse se na koncu poveže, kot se mora.

Vse je dobro.

Vse je dobro.

In čisto vse je dobro.

Ne vem, zakaj mi to danes zveni pesimistično!

Lahko sem srečna zdaj! V tem trenutku. In tudi sem! potem sem lahko srečna tudi v naslednjem. Lahko potujem iz ene lepe izkušnje v drugo. Čutim to lepoto stabilnosti.

Nič ni treba s silo. Vse gre brez kritike. Samo ljubezen uči. Sploh ljubezen do sebe. Tukaj nisem, da bi se obsojala. Tukaj sem, da bi uživala v vseh možnih izkušnjah, se bodrila in bila to, kdo sem v resnici!

Ljubek sijoč srčkan unikaten pisan srčen dan!

Cmok! Objem!

P.S.: Življenje te resnično ljubi! Zdaj!!! Liam Payne & J Balvin - Familiar (https://www.youtube.com/watch?v=oWw1BcFhk-k)

P.P.S.: Uživaj razkošje tega čudovitega dneva... Nov navdih... https://youtu.be/GBTJTXh7PsQ

Če pa je lepo!!!

Cenim, da sem se povabila na kavo. To pa vedno tako dobro dene. Tukaj tako lepo dežuje. Saj vem. Dež! Če pa je lepo!

Pa kaj niso solze tudi lepe? Zdravilne so. Celota vsega. To vedno dobro dene. Zdaj sem jočem ponavadi na koncu kakega dobrega filma. Pa tako prija.

Solze so res zdravilne. Čutim, da ko mi tečejo po obrazu, kot da celijo kaj. Ali samo da objemam, kar se mi je vse dogajalo in zdaj spuščam. Niso solze žrtve, kako sem bila uboga. Samo olajšanje. Daleč sem že prišla. Naprej grem! In to s polno paro!

S solzami objemam vse v preteklosti. Vse. Ni mi treba nositi lažne maske pozitivnosti. Vse sem. Pozitivno in negativno. Solze žalosti in solze sreče. Veselje in žalost. Vse imam v sebi. Vse pole od vsega. Saj zato, pa sem celovita. Ničemur ne zapiram vrat. Vem. Nisem popolna. Sem pa cela.

Danes to sprejemam še bolj. Še bolj mi je dragocen vsak trenutek, ki pride. Naj bo lep ali zanimiv. Vse je zame. Za radostno rast, za srečo, za ustvarjalnost. Vse to me dela še bolj polno in pristno in živo.

Vse to me dela popolno nepopolno človeško bitje.

V sebi čutim to radost. Veselje. Ampak prav me ima, zdaj ko sem toliko pisala o joku, da bi pogledala kak dober film in se razjokala. Saj imam enega doma! O pasjem življenju! To bon danes pogledala!!!

Ljubek sijoč pristno srečen dan!

Cmok! Objem!!!

P.S.: Poslušaj svoje srce! Sledi mu!