Klic notranje narave

Kdo si moja draga, v resnici?

Kaj je tvoje resnično poslanstvo?

Živiš iz sebe navzven?

Zdaj je čas, da si ta lepota. Zdaj je čas, da siješ v vsem svojem sijaju! Opažaš vse te znake, ki te želijo rahlo, nežno, čisto blago potisniti naprej v svoje resnično poslanstvo? Tvoje resnično poslanstvo je, da si srečna. Tvoje resnično poslanstvo je, da uživaš življenje. Da si ljubezen da izražaš to svojo notranjo lepoto srca še malo bolj navzven.

Ampak kaj se zavedaš, kako si dragocena?

To je tvoj čas, da lahko zares zasiješ. Zdaj je tvoj čas, da si zares zaupaš, da si drzna in predrzna, da živiš svoje najboljše življenje.

Zdaj je čas, da malo utišaš glasove drugih in še bolj povečaš glas svoje intuicije, glas svojega srca, glas tvojega božanskega vodstva. Tu si za to, da bi v polnosti in pristnosti sijala. Tu si zato, da bi resnično uspevala. Tu si za to, da bi zares izraža svojo pristno notranjo naravo. Ti si blagoslov svetu.

Ti si darilo svetu! Ti si največje darilo, ki ga lahko komur koli podariš.

Zato!

Danes ceni to, da si – to kdo si. Danes ceni svoje darove! Danes v polnosti in pristnosti še bolj izražaj lepoto svojega srca.

To je tvoje resnično poslanstvo, da si to kdo si. Kako si lahko danes še malo bolj pristna?

Ljubek srčkan, srečen, izjemen, bogat, vesel, unikaten, pristen, lahkoten dan.

Sledi svojemu srcu. To je tvoje resnično poslanstvo, da si vesela in da deliš svoje notranje bogastvo z drugimi še malo bolj.

Tvoja odločitev!!!

Čutim hvaležnost, da se lahko svobodno odločam. Ne glede, kako malenkostne so odločitve, so pomembne! Mi vsi smo svobodna bitja! Mi vsi smo čista radost obstoja! Mi smo čisti izraz Ljubezni. vem, da nekaj želi to prekriti s težko temno odejo ali zaveso, da nikoli ne bi ugotovili, kako močni smo. Mi smo Ljubezen. Zdaj pa je čas, da se spomnimo. Zdaj pa je čas, da to živimo! Zdaj pa je čas, da to izbiramo!

Kaj bom danes oblekla?

Moja odločitev.

Kaj bom danes mislila?

Moja odločitev.

Kaj bom danes jedla?

Moja odločitev.

Kaj bom danes ustvarjala?

Moja odločitev.

Kam bom danes šla?

Moja odločitev.

Kaj bom danes poslušala, gledala?

Moja odločitev.

S kom bom danes preživljala čas?

Moja odločitev.

Kako se želim danes počutiti?

Moja odločitev.

Kako se želim danes gibati, telovaditi, se razmigati?

Moja odločitev.

Bom ustvarjala mir v srcu in se povezala z njim?

Moja odločitev.

Bom hranila svetlobo ali temo – strah ali ljubezen? Kateremu glasu bom prisluhnila?

Moja odločitev!

Kaj bom danes brala?

Moja odločitev.

Bom ustvarjala domačnost in povezanost?

Moja odločitev.

Bom verjela vsem neumnostim, kaosu in »zanimivim« situacijam?

Moja odločitev.

Bom dopustila, da manipulirajo z mano in me željo spraviti v strah in otopelost in zmrznjenost?

Moja odločitev.

Bom še bolj povezana s svojim srcem ali čredno vodljiva?

Moja odločitev.

Bom veselje, radost, pretočnost za Ljubezen, smeh, obilje, radodarnost, bližina, mir, veselje?

Moja odločitev.

Kdaj bom šla spat?

Moja odločitev.

Bom meditirala in se povezala z notranjostjo?

Moja odločitev.

Bom molila, čantala, izgovarjala mantre in dopustila božanskemu - Ljubezni, da se pretaka skozi mene?

Moja odločitev.

Bom vzpostavila stik z naravo, rastlinami, živalmi, ljudmi?

Moja odločitev.

Bom izražala svoje darove?

Moja odločitev.

Se bom stuširala?

Moja odločitev.

Si bom prižgala svečko z namenom, da se resnica izkaže?

Moja odločitev.

Bom pristna?

Moja odločitev.

Kam namenjam svoj denar?

Moja določitev.

Bom srečna?

Moja odločitev.

Bom z radostjo sprejemala?

Moja odločitev.

Bom živela v harmoniji z mojim srcem?

Kaj pa si želiš ti delati?

Tvoja odločitev.

Sem v toku Ljubezni, kjer je že zdaj vse dobro. Ljubim svoje življenje. Obilje na vseh področjih je naše naravno stanje. Zdaj odpiram srce vsemu, kar je namenjeno zame.

Vse je dobro. Vse je dobro. In čisto vse je dobro.

Kaj si želiš početi? Ob čem ti zaigra srce?

Zakaj tega ne moreš storiti?

Samo izgovori so!

Zdaj pa išči izgovore, zakaj pa lahko to narediš! Zate gre in tvoje življenje! Naredi danes prvi korak in vesolje te bo poneslo naprej! Zaupaj v nove poti, ki se kar razgrinjajo pred tabo, ko narediš prvi korak! To zmoreš!

Ljubek srečen igriv radosten nagajiv izjemen pristen srčkan srčen sijoč unikatno lep dan!

🌷 P.S.: Danes zaupaj v svoje super-moči odločanja! Izbiraj s srcem! Vredni smo dobrega življenja. Mi smo svobodna bitja!

💗 P.P.S.: Naročite se na moj kanal Kateja - Poslušaj svoje srce ❤️ poln navdiha ... ❤️  Poslušaj svoje srce ❤️ ❤️ Sledi svojemu srcu ❤️ ❤️ ❤️ ✨ AFIRMACIJE 💛 Vse je mogoče zame! ... https://youtu.be/R4xUCNA6uzQ

🎻 Malo glasbe za še lepši dan ... Severina - Tarapana ... https://youtu.be/IAt-LuTVTVM

☕ P.P.P.P.S.: Naroči se na dnevni navdih za lepši sr(e)čnejši dan na e-mail: katejadn@gmail.com !

Plusk! Pljusk! Pozdrav z morja!

Zaupam tej bližini, ki ostaja. Obstaja. Tu sem. povezana s svojim srcem. Blagost. Lepota. Ljubezen. Pristnost. Prisotnost. Narava. Vse je del mene in vse je del narave. Živim. Ljubim. Sem.

Na morju sem. tukaj se mi je še lažje povezati z naravo. Ljubeznijo. Vsem, kar imam v srcu. Tu še mi je lažje zaupati, da se vse odvija v božansko pravem času. Zaupam toku. Ne glede, kako izgleda, vem, da je v moje najvišje dobro in dobro vseh.

Bližina sem s sabo vedno bolj. To mi je pomembno.

Uživam vsak trenutek radosti. Polnosti. Užitka.

Saj je vsak trenutek dragocen.

Kako bi živela, če bi res verjela, da je moj zadnji dan? bi odlašala s čim še, ali kaj bi naredila? Živim radostno. Zdaj. to je pomembno. Živim tako, kot si želim. Pogled na bore, morje, sonce in pitje ledene kave pomaga.

Bila sem pod oljkami. Ljubki kavarnici čisto blizu morja. Nekako mi je prirasta k srcu. Zdaj se vedno tja vračam. Kliče me. Ampak danes je bilo tako vroče, da sem spila limonado v trenutku. Senca oljk je bila kot čipka položena na tla, mizo, stole.

Zdaj pa naprej. Kopanje. Kosilo. Kava. Ledena kava.

Ljubek sijoč pristen nagajiv srčkan dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Želim ti, da se res povežeš s svojim srcem. Naj ti bo kompas do bogatega izpolnjujočega srečnega življenja. Danes. Zdaj!

Pristno lepo, če gledamo s srcem

Hej, hej!

Kaj pa to, ko že drugo morje planiram? Ali je to tretje? V bistvu ga ne planiram, kar grem! To pa je življenje!

Komaj čakam!

Najbolj pa se veselim vožnje s čolnom in raziskovanje vsega okoli! Prav božansko bo! Zares!

Vem, saj poznam ta kraj. Ampak ga res? Ga čisto res?

Noro!

Kaj vse mislim, da poznam, pa v resnici ne?

Kaj mislim, da vem, kako izgleda, pa zamudim lepoto.

Lahko pogledam oblake. Lahko pogledam sonce. No, to bo malo bolj boleče. Lahko pa pogledam sončni vzhod ali zahod! Lahko pogledam rožice. Ali jagode. V bistvu karkoli. Malo me Osho hujska. Zares pogledam. Z vso prisotnostjo. Vsrkam to lepoto. Se čutim. Zvezdam. Pa kako je to mogoče? Tako lepe. Tako daleč. Mi pa tu tako majhni, pa vse se poveže v tako čarobno celoto.

Še bolj se čudim vsej tej harmoniji planeta Zemlje. Ljubljeni smo v vseh pogledih. Zdaj pa to živimo. Vso to lepoto v meni, v tebi in v vsem okoli nas. božansko! Zares božansko!

Ljubek sijoč pristen nagajiv srčen srečen unikaten iskren dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je čista radost v vseh pogledih! Zares!

Kaj si želimo povečevati?

Danes zjutraj me je prešinilo!

Imam dva glasova!

Ljubezen. Strah. (Glavno načelo Tečaja čudežev, da smo v ljubezni ali da kličemo po ljubezni. Drugega ni. Priporočam videje na Poslušaj svoje srce... https://youtu.be/IfhCr0JpCWk)

No, kaj bom poslušala danes. Oba sta prisotna. Kaj pa bom hranila?

Je samo ljubezen. Ali samo klic po ljubezni.

Kaj bom danes povečevala, čemu bom dajala prednost?

Samo tako enostavno je.

Kot dva mala nagajivčka na rami angelček in mali vragec. Koga bom danes poslušala?

In kako se počutim, ko poslušam angelčka ali malega nagajivčka?

Kaj hranim?

Strah v meni? Ali zaupanje? Vedno sta dve odločitvi in vsak trenutek se odločam znova in znova.

Samo prisluhnem svojemu klepetu v glavi. Če sem pozorna, lahko ustavim ta vlak v negativno pri nizki hitrosti. Ker potem, ko drvi skoraj nebrzdano, ga je težje ustaviti, lahko pa iztiri! Samo pozorna sem.

Ljubek sijoč pristen nagajiv srčkan dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je čista radost in smelost. Zase živimo, najprej. In po svoje. Potem komaj imamo kaj dati, ko smo povezani s svojim srcem.

Danes? Prepozno! Zdaj!!!

Kaj sem malo preveč navezna na vse, kot je zdaj? Sem si naredila malo preveč po domače in udobno? Me je strah to zapustiti?

Ni treba, da me je strah.

Kaj pravijo?

Strah je votel in od zunaj ga nič ni.

Torej strah sploh ni resničen.

Samo spomniti se moram tu pa tam.

Si upam pogledati preko tega urejenega vrtička in reda v neznano, v pustolovščino?

Si upam zares živeti?

Si upam slediti svojemu srcu, kot da mi gre za življenje?

Kaj pa mi gre?

Kaj pa, če vsak dan, ko ne poslušam svojega srca, sploh ne živim?

Kaj če gre tak dan kar mimo? Kot bi stisnila izbriši!

Ne!

Dovolj tega!

To pa je že malo podobno grozljivki in znanstveno fantastiki skupaj.

Sledim svoji zvezdi severnici, kompasu – srcu.

To je to!

Ne jutri, ne tako pač, ali kdajkoli mogoče! Danes!!!

Ljubek sijoč pristen nagajiv srčkan dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje te ljubi in te želi ljubiti še bolj. Dopuščajva to danes še bolj in bolj! Naj bo kompas srce!

Nekje želim začeti. Pri sebi!!??!!

Eh, pozabimo pritoževanje.

Sploh pa, kdo se pritožuje? Ponavadi, ko imam vsega dovolj in se potem na vreme spravim. Lahko je prevroče. Premrzlo. Preveč deževno. Premalo deževno. Vedno lahko rečem, da je premalo ali preveč.

Zakaj pa ne bi našla lepoto tudi v tem?

Zakaj ne bi nehala z negativnim!?!

Pa saj zdaj nisem mislila, da je to bistvo vsega. Ampak je.

Kaj pa če bi znala vse bolj ceniti?

Kaj če bi začela pri sebi?

Vedno je super nekje začeti. In če začnem pri sebi, se vsaj nekje nekaj pozna. Ostali pa so tako tako. Ko "zrihtaš" enega, se spraviš na drugega in takrat že prvi pozabi in to je začaran krog. Če so sploh dojemljivi, to še je potem drugo.

Danes bodimo srečni preko vseh mej, ne glede na druge!

Ljubek sijoč pristen nagajiv srčkan dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je čista radost in zaupanje. Vse je za nas.

Hmmm. Hm! Hmmm!

Kaj ni zanimivo, da se mi vedno vsake toliko zbriše računalnik? Hmm. No, saj zdaj je bilo komaj drugič. Pa saj se ni zbrisal. Datoteke so izginile. Vsaj malo jih ne najdem.

Pa saj vseeno. Vsak dan napišem nov blog. Kaj pa pesmi? Saj lahko napišem nove. To pa je tudi res. Stare so bile odslikave stare mene. Zdaj pa sem nova. In nastale bodo nove pesmi. Tako je to!

Zanimivo se mi zdi, bolj dozdeva, kako druge uporabljam za izgovor, da ne rabim živeti po svoje. Pa saj veš, kaj mislim. Ne bi jim bilo všeč. Ne bi razumeli. In sploh bi si mislili, kaj si te mislim, kdo sem. Ali pa še kake druge neumnosti.

Sploh ni pomembno!

Samo izgovor je, da ne stopim naprej.

Bom se še res izgovarjala? Bom še res krivila druge, karmo in ne vem koga ali kaj še? Ne! Sama sem odgovorna za svoje življenje. Zdaj! in to vedno bolj in bolj!

Življenje je čudovito, če mu le dopustim.

Ljubek sijoč pristen nagajiv srčen srečen popolnoma lep srčkan dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je praznik. Danes. Zdaj! le poslušaj svoje srce.

Tako nam je vsem lepše!

Hej, kaj sem ti napisala, da sem včeraj napisala blog, potem pa je vse skupaj zamrznilo in se ni shranil. No, potem je že bilo tako, da je drugič bilo še boljše!

Včasih se kaj zbriše, da lahko začnemo na novo.

Ali pa se zbriše, da se res posvetimo temu, kaj smo si čisto zares želeli.

Kdo si v srcu? Se poznaš? Si povezan-a s svojim srcem?

Pa še nekaj.*

Čutiš to čarobnost v ljudeh, ne glede na spol. Nismo ločeni, ni boja za prevlado, nismo tako drugačni. Vsi si želimo biti srečni. Skupaj pa smo lahko še bolj. Kaj če bi pozabili vse stare stereotipe in kako je bilo to po patriarhalno. Duše smo. Mi in oni. Ženske in moški. Skupaj smo celota. Celota duš.

Zakaj ne bi uživali v unikatnosti drug drugega? Zakaj ne bi opustili vse razdvojenosti in bi se sprejemali in s tem ustvarjali bolj srečen svet?

Lepo spadamo skupaj. Ali po štajersko:

»Lepo pašemo skupaj, čuj!«

Tako je!

Zdaj pa tako živimo!

Ljubek sijoč radosten igriv dan v vseh pogledih!

Cmok!

Objem!

P.S.: Spoštujmo drug drugega in unikatnost drug v drugem. Svet je takoj bolj čaroben. Pozabimo stare zamere in nesmisle! Ni treba, da so še resnični! Tako nam je lepše!

Živimo ali res živimo?

Kako kaj moja draga, moj dragi?

Živimo ali res živimo?

Živimo ta dan na polno ali živimo dan znova in znova enako, kot bi rekel Wayne Dyer.

Ali živimo normalno ali živimo, kot je normalno nam?

Vprašanja so pomembna, ker me usmerjajo na srčno stran.

Ozavestijo mi stvari, no, ne prav stvari, ali pa da, stvari, ki se kuhajo v meni. Spravijo jih na vidno, da jih res vidim.

Pravijo, da te resnica osvobodi.

Kot bi vedela, kjer sem na zemljevidu. Zdaj pa lahko grem v zaželeno smer.

Tako lahko je to.

Sprejemanje je visoka vibracija. Potem pa lahko poletimo še višje.
Sploh, če poslušamo svoje srce.

Vse je pot. Vse je potovanje.

Si kaj povezan-a s svojim srcem?

Lepo se imej.

Poslušaj svoje srce!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je čista radost. Uživajmo ga. Zdaj!

Res? Čisto res? Pa resno ti to?

Zaupam ti življenje v vseh pogledih. Zaupam ti bolj in bolj. Ali pa sem ti vsaj pripravljena zaupati. Bolj in bolj.

Je res lahko tako enostavno?

Samo slediš svojemu sijaju in te pelje naprej do naslednje čudovite pustolovščine?

Kaj pa če je?

Kaj pa če bi moralo biti življenje čarobno? Že sama ta izkušnja življenja – čarobna – pa so nam pozabili to povedati?

Kaj če so nam pozabili dati navodila?

Kaj če smo jih namerno pozabili, da se jih lahko zdaj spominjamo in spoznavamo čarobnost?

Potem pa mislimo, kaj smo našli in odkrili.

Ali pa samo utrjujem. Malo čarobno, srednje čarobno… čarobno preko vseh mej!

Kaj pa, če na tak način res ne pozabim?

Vsak dan je čaroben. Trenutki so čarobni. Ljudje so čarobni. Jaz sem čarobna. Ti si čarobna. Ti si čaroben.

Vse je čarobnost.

Si upamo tako živeti? Si res upaš?

Si upaš tako močno slediti svojemu siju, kot je rekel Joseph Campbell, da si srečna – srečen preko vseh mej? Si upam?

Si upam slediti strasti, ki pripelje do naslednje navdušenosti in naslednje? (To veliko opisuje Bashar…) Kaj pa če je to življenje, ki je res, življenje, kot ga je vredno živeti?

Si upamo danes malo bolj – pojačati – srečo? Samo zato, ker lahko?

Si upamo uživati v soncu, vetru v laseh, naravi, sebi?

Ljubek sijoč pristen nagajiv dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je pravljica, samo da ne čakamo na konec. Zdaj živimo srečno do konca svojih dni. Ta dan je danes!

Naša ustvarjanja srca - naše bogastvo

Cenim, da sem to, kdo sem.

Cenim, da sem vedno bolj lahko to kdo sem.

Saj ne, da prej ne bi mogla biti, samo sem bila mišljenja, da moram biti drugačna, da sem vsaj malo normalna. Kake neumnosti. Bolj in bolj se spominjam, kdo sem v resnici. Raziskovalka. Ljubezen. Radost. Veselje, da čutim vso to čarobnost sveta.

Ptičje petje mi je vedno bolj pomembno. To so pravi zakladi srca.

Vse nam lahko vzamejo in nam bo odvzeto, na koncu – samo to, kar ne moreš vzeti, ne bo. Kot bi rekel Osho. Torej kopičimo bolj te zaklade srca. Tega nam ne more nihče vzeti! Nihče nam ne more vzeti naše radosti, čarobnosti, veselja do življenja, cenjenja drobnih lepih stvari, ljubezni, ki jo z radostjo dajemo, ker to osreči nas. Vse to so zakladi srca, kot bi rekla moja sestra, ki jih je vredno doživeti. Vsi naši lepi spomini so čarobnost in lepota. To je naše bogastvo – kar ustvarimo. Naša notranja lepota.

Kaj če bi bolj gradili na tem? Kaj če bi začeli pri sebi? Potem pa to širili na domače? Na tujce, saj je vsako srečanje na nek način svetu, če mu dodamo ščepec pozornosti.

 Zakladi srca štejejo.

Ljubek sijoč pristen dan in polno veselja!

Cmok!

Objem!

P.S.: Ljubljena si. Ljubljen si. Taka, kot si, si največji prispevek k svetu. Že to, da obstajaš, je največje darilo planetu Zemlji in Vesolju. Živi svojo čarobnost. točno taki kot smo, smo vredni čiste, prave, iskrene, srečne in globoke ljubezni. Zdaj!

Samo spominjanje, kdo smo v resnici...

Cenim, da imam tako lepo življenje. Sploh letos uživam v poletnih nočeh. Zdaj pa so res poletne. Zares. Tako lepo je samo gledati zvezde. Uživati čarobnost.

Kaj si kaj opazila – opazil, kako je narava lepa?

Kaj si opazil-a, kako je vse lepo?

Kaj če bi bili mi vsi še bolj hvaležni za to, kar imamo?

Kaj če bi mi vsi bili bolj hvaležni res za vse?

Če je dobro – je dobro!

Če je slabo – pa nas usmerja v dobro! torej je tudi slabo dobro.

Prisluhnimo svojemu srcu. Zares!

Življenje je čista čarobnost!

Se imamo kaj radi?

Se imamo kaj rade?

Nekje moramo začeti in najlažje je pri sebi. Kaj pravijo, najprej pometi pred svojim pragom. Pa bomo imeli celo življenje kaj delati!

Prav čutim to čarobnost poletja. Pretaka se bolj in bolj v meni. 

Vabi me. Vabi me zapeljivo, naj še bolj sledim svojemu srcu, čarobnemu kompasu.

Ljubek sijoč pristen nagajiv dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je ena sama pristnost. Bolj in bolj luščimo, kar ni naše in se spominjamo našega bistva – mi smo Ljubezen. To me je navdihnil Emanuel Dager. Rekel je, da nič ne zdravimo, samo spominjamo se, kdo smo v resnici – bitje luči.

Dovoli si iti naprej proti svojim sanjam...

Kaj ti naj povem?

Kaj ti naj zaupam?

Bolj si zaupaj.

Ti veš zase.

Zaupaj svojim občutkom.

Zaupaj tej pesmi srca.

Zaupaj tej čarobnosti in jasnosti.

Zaupaj svoji srčni poti.

So svetilniki v življenju v obliki drugih ljudi, a vedno poslušaj svoje srce.

Ozdravi, karkoli, kar te drži nazaj kot magnet na mestu. Močno. Ozdravi to, da spusti oprijem. Dovoli si spremembo. Dovoli si iti naprej proti svojim sanjam.

Čudovita si.

Čudovit si.

Tvoja prisotnost na planetu Zemlja, v Vesolju je pomembna. Prispevaš s svojo unikatnostjo. Izrazi svoje darove, prispevaj s svojo unikatnostjo.

Dragocena si.

Dragocen si.

Življenje sije skozi tebe, sij, lepota, svetloba srca.

Pesem si. Unikatna. Neponovljiva. Največja radost vsej zemlji.

Izrazi to čarobnost.

Dovoli si biti srečna v vseh pogledih.

Dovoli si biti srečen v vseh pogledih.

Razcveti se, moja draga, moj dragi.

To naredi zase.

Ljubek sijoč pristen igriv srčkan jasen smešno nagajiv radosten dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je čista čarobnost. Ti si čista čarobnost! Bolj in bolj sij!

Strogo zdaj! Brez heca!

Kako kaj, moja draga, moj dragi?

Lahko bi napisala tudi tako…

Kako si kaj, moj-a dragi-a?

Kako kaj prepletanje teh energij? Moško ženske. Na koncu koncev pa smo vsi duhovna bitja s poslanstvom radostne rasti. Zakaj ne bi cenili drug drugega in se imeli super? Zakaj bi zavračali veselje, igrivost, radost, pestrost, drugačnost?

Vsi smo ljudje. Vsi smo duhovna bitja. Kaj ne bi bilo lepo, če bi cenili čisto unikatnost drug drugega?*

Lepi smo.

Čas je. Sožitja. Pa tu niti malo ne mislim, prilagajanja, kameleonstva in zanikanja svoje duše in ne poslušanje srca. Ne! Ti si mi dragocen, ker si ti. Jaz sem dragocena, ker sem jaz. Skupaj sva srečna. Vsak zase je srečen – najprej. Skupaj pa sva še bolj. Mogoče v to smer bolj!

Sicer pa, naj srce vodi. Srce ima vedno prav, um pa mu pomaga.

Ljubek sijoč pristen igriv dan!

Cmok! Objem!

P.S.: Res ti rečem, poslušaj svoje srce, čuj! (Prevod za neštajerce:

»Res ti rečem, poslušaj svoje srce, sem rekla!«

(Zadnji dve besedi sta mišljeni strogo in tako se tudi prebereta, da res poudarite pomen prej napisanega - res strogo - za neštajerce - brez heca!))

Je že komu uspelo?

Kaj že živimo svoje srčne želje?

Sploh vemo, kaj so?

Kaj je vaša resnična radost?

Tako, zdaj smo prebili led. Zdaj pa gremo malo bolj osebno.

Kako naj privlačim nekaj v svoje življenje, kar nisem prepričana, da sem to že, zdaj. Tako, da to vibriram, da si to predstavljam, da to občutim, kot da je že uresničeno.

Najprej pa, kar res mislim, da si želim stvari in materialno, ali se samo želim počutiti dobro? Kaj bi raje stvari ali živela srečno do konca svojih dni?

Zdaj pa, ali to verjamem?

Če ne verjamem, zakaj bi se trudila biti srečna, če tako verjamem, da je življenje topljenje, boj in muka. Kje je tu sreča? Ni je! Ena sama velika žalost!

Lahko pa si dam priložnost in živim drugače. Je že komu uspelo, da je bil srečen. Je. Je že komu uspelo, da je bil notranje zadovoljen? Je. Je že komu uspelo, da je sijal od notranjega žara, veselja, radosti, ker dela, kar ljubi? Je.

Torej je možno. Če je možno za druge, je možno zame.

Zdaj pa, kaj je lahko slabega v tem?

Mislim, da me bo potem doletelo sto let nesreče? Ali, da mi bo to veselje vzeto? Ali, da bom potem bolj izpostavljena polenom in nevoščljivosti? Da bom izstopala? Da se ne bom več mogla skrivati v množici in bom odgovorna za svoje življenje in kreacije? Da se mi bodo javno posmehovali?

Uh! Kaka grozljivka!

Nič od zgoraj navedenega ni vredno, da bi opustila svoje sanje. Zdaj stopam proti njim. Prav čutim jih, da so zrele, da postanejo otipljive. Nič ni pomembnejše od tega, da se počutim dobro! Zdaj!

Ljubek sijoč pristen nagajiv srčen dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je čarobnost. Zdaj! Živimo jo!

Smer! Kompas! Zdaj pa gremo!

Pa kak si kaj, moja draga, moj dragi? Kako ti kaj teče dan? Življenje?

Verjemi v svoje sanje. Danes je dan!

Kaj bi še odlašali? Kaj še čakamo?

Kaj si res želimo živeti? V kakem vzdušju? To si lahko zlahka ustvarite!

Samo danes stopimo malo v to smer!

To je to!

Kaj že občutite svoje sanje, kot da so resnične? Zdaj je čas, da jih živimo. Bolj in bolj!

Kaj jaz preveč pridigam?

Tako je!

Točno tako je!

Zdaj pa pridigo v vsakdanjik! Pridigo v akcijo! Kakršnokoli navdihnjeno akcijo! Misli v to smer! Dejanja v to smer! Besede v to smer! Vse kocine na telesu naj se obrnejo v to smer! Ali kako se reče, tako se naelektrimo, da se nam bodo vse "koncine" po koncu postavile. Samo naravnajmo jih v pravo smer! Tako je!

Kaj sem rekla, da v srčno smer!

Seveda gremo v srčno smer!

Tako je!

Pridige konec! Skoraj! Samo uživajte še ob tem!

Ljubek srčkan dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Korak po korak naprej v srčno smer! Danes!

Kaj še lahko živim bolj iz srca? To šteje!

Kako kaj življenje? Radost sem. Polnost sem. Užitek sem. In sploh mi je užitek gledati zvezde, drevesa, naravo. Vse. Prava lepota vse okoli. Zares! Popolnost!

Kaj še lahko živim bolj radostno?

Kaj še lahko živim bolj pristno?

Kaj še lahko živim bolj iz srca?

Življenje mi skozi nosi te čudovite priložnosti, srečo, polnost, veselje! Vse okoli mene je, vedno! Pa kaj bom to zavračala?!!! Pa kaj bom gledala stran???!!!

Zdaj je moj najljubši čas! Sicer pa, kdaj pa ni!

Kakšen svet si želite ustvariti zase? Kam bi pluli, če bi res bil kompas vaše srce? kaj vas veseli? Kaj je tisto, kar vam je v pravo veselje?

Moč imate, da si to uresničite.

Ne samo to!

Moč imamo, da to živimo! Zdaj! vsak trenutek malo bolj! Vsako minuto bolj!?! Točno tako! Jaz izbiram, kaj bom s svojim časom.

Lahko ga namenim izgovorom, da se ne da ali uresničujem svoje sanje in se na poti tja zabavam! Saj ne rečem, da mora biti ravna cesta tja, brez ovinkov in sama ravnina! Ne! Naj bo razgibano! In priznam, da ima to svoj čar!

Ljubek sijoč pristen igriv srčen srečen dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Povabimo danes čarobnost k sebi v srce! Z veseljem nas obišče!