Srečno do konca svojih dni!

S Susan Ashley imamo čudovita zdravljenja vsako sredo na youtubu. Vedno odkrivam globoke delčke mene, ki sem jih zakopala. Koliko časa, let sem porabila, da sem se dokazovala za druge! Nič nisem dosegla! Samo jaz sem se počutila bedno, ker sem živela po merilih drugih!

Malo sem jezna! Malo si zamerim. Malo! Ampak sem to vse pripravljena odpustiti sebi in drugim. Vsi smo svobodni!

Bog pomagaj mi pri odpuščanju! Zdaj!

Še bolj pa sem vesela! Končno lahko neham zapravljati čas in delam to, kar me res veseli! Bravo! Bravo ženska! Osvobajaš se! Osvobajam se!

Ponosna sem nase, da odpiram srce Bogu, da mi očisti srce starih zamer! Zdaj komaj dajem prostor pristnemu. Ahhh, koliko služb sem imela iz čistega dokazovanja in ne iz čistega veselja. Zdaj razumem vse nasvete, saj so ljudje res mislili, da delujejo! Bog jim pomagaj!

Zdaj pa niso pomembni drugi, ampak kaj si jaz želim. Zdaj želim živeti srečno do konca svojih dni! Torej mi ne preostane drugega, kot da izbiram več sreče!

Kako lahko ti danes zaživiš pristno in izbiraš več sreče? Malo po malo!

Ljubek, radosten, odpuščajoč, navihan, vesel dan!

Zaljubi se v svoje življenje! Vzpostavljaj ljubeč, prijazen, radodaren, pristen odnos! Ljubezen si v srcu!

Otipljivost ljubezni!

Zapleši v dan

z mano kraljica.

Všeč so mi tvoji

bleščeči čevlji,

ljubim tvoje

iskrice v očeh.

Končno si se otresla

starih zamer sivine,

ki se tako močno stiskale –

da niti dihala prav nisi!

Pridi ljuba,

glasba naju vabi!

Zdaj končno lahko

Zaživiva skupaj

kot to, kdo sva –

svobodna v ustvarjanju,

a hkrati neznansko rada

skupaj!

Ljubim te

moja draga,

tvoje srce

je čisto

in obožujem te!

Mateja Koser

Danes zapiši svojo pesem srca! naj bo najlepša! Tebi! Zaupaj svojim notam srca!

Kako si lahko ustvariš čaroben dan!?

Ljubek lahkoten vesel poetičen dan!

Tvoje srce te vodi prav! Čudovita si!

Zares srečno!

 

Zanimivo je, kako dovoljujem mnenjem drugih, da vplivajo name. Kot bi si bolj želela, da me imajo radi in da jim ugajam, ko da bi zares živela srečno!

Kdo ima glavno vlogo v mojem življenju?

Kdo je glavna zvezda mojega življenja?

Jaz!

Eh, pa daj no! Res!?!

To ni smešno! Malo pa je! Malo pa je res!

Zakaj bi se morala opravičevati, dokazovati, primerjati, tekmovati z drugimi ali pred drugimi?

Vsak ima svojo vlogo, ki je jaz ne poznam. Zato jim lahko dam mir!

Poznam pa sebe in svoje poslanstvo! To pa je moja moč in največje sijanje ljubezni na mati Zemljo in vso vesolje! Samo sledim svojemu srcu!

Pa tako enostavno, pa tako težko! Edina prava pot in hkrati najlažja zame, drugi pa tako imajo s svojo srčno potjo dovolj dela. Samo jih je treba postaviti nazaj v perspektivo! Tako je!

Kdo je zvezda tvojega življenja?

Kdo je res zvezda tvojega življenja?

Kdo?

Ljubek radosten nagajiv lahkoten ustvarjalen dan!

Življenje je lepo! Življenje je čarobno! Odpri lepoti svoje srce!

Vsak ima svoje noge!

 Kdaj si se nazadnje smejala iz srca?

Soustvarjaš čarobnost?

Zdaj pa imam dovolj dokazovanja in tekmovanja! Pa kaj, če se ne strinjate z mano! Vso pravico imate! Ustvarjajte po svoje! Niti malo me ne moti!

Lahko ste kdorkoli ste! Zdaj vas osvobajam! Ne rabite živeti po moje! To je samo moje poslanstvo!

Zato danes opuščam vso pasje delo naganjanja ovc v ogrado sreče! Če želite biti nesrečni, tudi prav!

Tu nisem, da bi nosila ljudi po poti srca! Tu sem, da jim pokažem, da se da in da je vredno živeti pristno srčno srečno bogato veselo življenje! Potem pa naj sami hodijo, saj so z namenom dobili svoje noge!

Kaj je tvoja srčna pot? Koga in zakaj še želiš spraviti na »prava« pota? Kaj imaš od tega?

Tvoja odgovornost si ti! In tvoje dobro počutje! Zato vse to tudi izbiraj! Drugim pa daj svobodo, da shodijo, če želijo!

Ljubek radosten srčkan plešoč razigran vesel zamaknjen miren dan!

Življenje te ljubi! Osredotoči se danes!

STIK S SABO!

Pozdravljena moja draga, kako si kaj danes? Živiš svoje najboljše življenje?

To je zdaj tvoj čas, da izpolniš svoje življenje z ljubeznijo, srečo, smehom in da res izbiraš malo več veselja! Da ustvarjaš to čarobnost, ki jo imaš v srcu in ji pustiš, da se razlije v vsak košček svojega življenja.

To je zdaj tvoj dan, da lahko v polnosti in pristnosti zaživiš sebe! Da izpolniš to hrepenenje, ki ga imaš v sebi! Da si ustvarjaš najboljše življenje, kar lahko!

Začni z malimi stvarmi, kajti male stvari so zelo pomembne, ker odločajo potem o tem, kako se počutimo!

Se zjutraj lepo oblečeš? Se nasmeješ sama sebi v ogledalu? Pozdraviš dan, pozdraviš sonce. Pozdraviš dež – karkoli je okoli tebe! Praznuješ to, da si!

Zdaj je tvoj resnični čas, da praznuješ. Ta dan je zate, da praznuješ sebe, da izbiraš najboljše, kaj lahko! Tu si za to, da bi sijala!

Zdaj je tvoj resnični, pravi čas sijanja. Sledi svojemu srcu! Sledi svojemu sijaju! Delaj še več tega, kaj te zares veseli! Ustvari si lep čudovit, izjemen pristen dan.

Ljubek srčkan srečen sijoč enostaven spontan radosten dan!

🌷 P.S.: Zares sledi svojemu srcu! Že zdaj si čudovita. Imej se rada danes in izbiraj še malo več sreče.

Vedno bolj polni postajamo!

Kako kaj danes?

Smo kaj v navdihu?

Si kaj v navdušenju?

Tako lepo življenje je! Pa pustimo življenje! Ta dan je čudovit! Vse tako lepo brsti, kot da je pomlad, ne jesen! Ali pa me jesen tako bogato obdaruje z lepotami.

Vedno sem imela rada jesen.

Saj vem, včasih sem bila nora na poletje in nisem videla nič drugega. Zdaj pa cenim umirjenost, sadove, barvitost jeseni vedno bolj.

Kaj ni to lepo, da tudi mi zorimo. Vedno bolj polni postajamo.

Moja vaza je vedno bolj polna duše. Vedno bolj si dovolim biti to, kdo sem. Vedno bolj sem rada to, kdo sem.

Vedno bolj sem pristaš lahkotnosti. Reke. Toka. Če ne teče, osvobodim jez in spustim vodo dalje. Ni se treba mučiti in trpeti. Lahko pride vse in vse je z lahkoto.

Ljubek sijoč radosten pristen edinstveno sladek srčkan dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Pusti notranjemu bogastvu, da se izrazi. Dopusti to notranjo lepoto, da še bolj zasije! Vredna si tega! Vreden si tega!

Res? Čisto zares!?! Res?!

Kaj si najbolj želiš v življenju? Kaj si res najbolj želiš z vsem srcem v življenju? Res? Čisto zares?

Vse je zamaskirano z občutkom zadovoljstva, dobrih občutkov.

Karkoli si želim, si želim samo zaradi tega, da bi se dobro počutila! Vse! Vse je samo zato, da bi se počutila fantastično. In mislim, da bi se počutila dobro, če bi se mi to ali ono izpolnilo, ali bi to ali ono dobila. Pa ni res! Saj bi me osrečilo za nekaj sekund, največ nekaj minut. Potem pa že lovim kaj drugega.

Pa si res želim tako živeti?

Se lahko počutim dobro, še prej kot imam vse, kar si želim?

Naslikala sem si v glavi ta zapleten zemljevid, kako mora točno vse potekati. Zdaj pa sem razočarana, če ne gre vse po načrtih. Kaj pa če je načrt, da ne gre vse po načrtih? Kaj če je moje poslanstvo, da se sprostim, uživam in sem predana pustolovščini – ne pa nekemu namišljenemu zemljevidu!?!

Kaj če ima duša vse odgovore, razum pa samo išče sproti prilagoditve poti? Kaj če bi lahko bolj zaupala?

Mislim, da je namen življenja, da sem živa! Da se premikam, da rastem, da cvetim, da sijem v vsem svojem sijaju! Ne pa da stagniram, sem pri miru in se ubadam z mrtvo skico poti. Tako verjetno ni moja. Samo naučeno je, kaj bi bilo dobro in kaj se spodobi in kako naj bom pridna! Pa je res to, to, kar si želim? Biti pridna?

Ljubek sijoč poreden dan!

Cmok!

Objem!

 

P.S.: Življenje te poljublja z idejami pristnosti. Nežno ti jih šepeta na uho. Slišiš to Ljubezen?

Danes bodimo tako izbirčni! Samo najboljše izbirajmo!

Ste kaj v navdihu?

Kaj vnašate vase? Zdaj ne mislim dobesedno! Ampak informacije, znanje, modrost… vse, kar slišite. Ali preberete ali gledate!

Smo kaj izbirčni!?!

Če ne, je zdaj pravi čas! Bodimo izbirčni, kaj vnašamo vase! To potem postaja del nas! to mi postajamo – zavedno ali nezavedno. Ne hranimo se s strahom, nesrečami, katastrofami in dramami! Bi res radi tako živeli? Si želimo tega več?

Res bodimo izbirčni. Vem, da je bila taka pohvala včasih, glede hrane, ko sem še bila otrok:

»Vse je. Nič ni izbirčna!«

Ampak nič več! Vem, kaj se občuti dobro! in samo tega si želim še več! Postala sem selektivna! Kaj resnično hrani mojo dušo – to je dragoceno in neprecenljivo preko vseh mej!

Postala sem pravi mali snob! Želim si več dobrega in samo na to sem naravnana!

Ljubek sijoč pristen nagajivo srčen srčkan pisan dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Kaj pa ti? Si kaj izbirčna? Izbirčen? To odloča o tvojem življenju! Tvojem dnevu! Tebi!

Ni na koledarju in nikoli ne bo!

Kako kaj navdušenje? Že živimo kaj srečno, ali odlašamo na ne vem kdaj? Na datum, ki ga ni na koledarju in nikoli ne bo.

Kaj se vse mora zgoditi, da si dovolim biti srečna?

Imam neke zapletene integralne nerešljive pogoje, ki se nikoli ne bodo uresničili in zlili v harmonijo. Zakaj bi torej čakala?

Sem lahko srečna kljub ne harmoniji in ob dejstvu, da nikoli ne bom mogla kontrolirati zunanjih okoliščin, ljudi pa tako ne!?!

Pa naj živijo po svoje. Jaz pa sebi dovoljujem enako. Tako je to. Enostavno.

Samo odločim se za srečo. Zdaj. nič se ne rabi zgoditi. Nič se ne rabi spremeniti. Nihče se ne rabi spremeniti. Čisto nič. Vse je lahko enako! Jaz pa sem lahko srečna preko vseh mej! Srečna sem lahko bolj, kot sem kdajkoli bila!

Odvrzimo danes vse pogoje, izgovore in ostale izmišljotine in samo bodimo srečni. Tako enostavno je.

Ljubek sijoč pristen dan poln mavric!

Cmok!

Objem!

P.S.: Moj Svet lepo skrbi zame, zate pa tudi. Izberimo srečo danes!

Stoj ponosno v svojem sijaju!

 Hej, kako si kaj moja draga? Si kaj srečna? Si kaj ljubljena? Kako kaj tvoje lepo življenje?

Opa!

Ne pozabiti na moški del!! Saj vem, ženska sem in nagovarjam svojo žensko stran. Ampak skupaj, skupaj pa smo lepa celota!

Hej, kako si kaj moj dragi? Si kaj srečen? Si kaj ljubljen? Kako kaj tvoje lepo življenje?

Je srce kaj tvoj kompas?

Nekam me vleče. V nepoznane ulice. Malo izgleda vse skupaj nejasno. Nepregledno. Sploh nedoločno. Naj samo slepo zaupam? Kaj pa če ne bo šlo?

To je zdaj tako!

Kaj pa če bo šlo!

Še vedno se lahko vrnem v to točko. Ali pa ne. Lahko pa poslušam glas ljubezni?

Mislim glas Ljubezni. Kaj mi pravi?

Tvoj Svet skrbi zate. Zaupaj. Tvoja duša ve. Prepusti se. Povabi božansko v svoje srce. povabi Ljubezen. Povabi Igrivost. Naj te vodi. Naj te usmerja. Vse je v pravo smer. Vse je v tvojo smer.

Priznam, da je malo boleče se upirati tej Ljubezni.

Ljubek sijoč pristen nagajiv srčen srečen sijajen dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Ves Svet ti stoji ob strani. Samo izberi in se odloči. (Mimogrede pridiga je zame… Pa da mi ne bi kdo na kolena hodil! Stojmo v vsem svojem sijaju! Čudoviti smo, točno taki kot smo! Res!)

Danes? Prepozno! Zdaj!!!

Kaj sem malo preveč navezna na vse, kot je zdaj? Sem si naredila malo preveč po domače in udobno? Me je strah to zapustiti?

Ni treba, da me je strah.

Kaj pravijo?

Strah je votel in od zunaj ga nič ni.

Torej strah sploh ni resničen.

Samo spomniti se moram tu pa tam.

Si upam pogledati preko tega urejenega vrtička in reda v neznano, v pustolovščino?

Si upam zares živeti?

Si upam slediti svojemu srcu, kot da mi gre za življenje?

Kaj pa mi gre?

Kaj pa, če vsak dan, ko ne poslušam svojega srca, sploh ne živim?

Kaj če gre tak dan kar mimo? Kot bi stisnila izbriši!

Ne!

Dovolj tega!

To pa je že malo podobno grozljivki in znanstveno fantastiki skupaj.

Sledim svoji zvezdi severnici, kompasu – srcu.

To je to!

Ne jutri, ne tako pač, ali kdajkoli mogoče! Danes!!!

Ljubek sijoč pristen nagajiv srčkan dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje te ljubi in te želi ljubiti še bolj. Dopuščajva to danes še bolj in bolj! Naj bo kompas srce!

Kaj si boš danes ustvarila - ustvaril?

Zanima me, kam bi me življenjski tok nesel, če bi bila v vsakem trenutku hvaležna. Kam bi me neslo, če bi vse cenila? Kam bi vodilo, če bi se zahvaljevala za vse? Kam bi me neslo, če bi vedno našla kaj dobrega v vsem? Kam bi me neslo, če bi vedno našla kaj dobrega v vseh?

To bi pa bil čisti obrat.

Saj sem hvaležna.

Saj cenim, kaj imam.

Vseeno pa že malo pogledujem naprej. Kaj bi pa vse lahko imela in kaj vse bi lahko bila. Nekako me potegne beg v prihodnost. Ali vrnitev v prihodnost. Saj ne!

Vem pa, da če bi popolnoma bila zadovoljna z zdaj, bi mi to svet vračal še z več tega. Mati Zemlja bi mi dala še več tega. Saj to pa si želim. Ali si želim več vsega, kar ne želim?

Na kaj se osredotočam?

Ne želeno odstranimo iz svojega življenja, da se osredotočamo na želeno. 
     Esther in Jerry Hicks – nauki Abrahama

Si upamo to?

Takoj, ko spremenimo vibracijo, neželeno nima vstopa, ker se mora dvigniti na visoko vibracijo ali pa da se mi nazaj spustimo na nizko. Kaj bo?

Ljubek sijoč pristen kreativen iskreno zabaven igriv jasen dan!

Cmok! Objem!

P.S.: Sami si ustvarjamo dneve z osredotočanjem. Zdaj je čas! Odločimo se, kaj si želimo.

Moč srčnosti, prijaznosti in ljubezni...

Moje življenje je moj izraz Ljubezni srca. Kaj pa tvoje?

Če je že to glavni kompas v mojem življenju, Ljubezen, sem srečna nad vse. Zadovoljna! Plešem skozi dan in si popevam!

Navsezadnje pa je srčnost moja moč. Ljubezen srca je moč. Prijaznost je moč. Kot bi vrgla kamen v jezero in bi delal vse naokoli koncentrične kroge. Tako je to življenje Ljubezni.

Kako zanimivo, da se še zlahka nalezem energije drugih. Saj ne tako zlahka tudi ne. Ampak, vsaj na videz velike stvari me pretresejo. Ali stresejo. Kot opomnik, kaj je res pomembno.

Zdaj komaj sem se zavedala, kaj je povzročilo pretres, potres. Verjetno je bil po lestvici 0,001 stopnje. Torej brez panike. To je bila samo vaja! Zdaj pa se zavedam! Pa to je že nekaj pomembno!

Razmišljala sem, v bistvu, kako dolgo že sama delam na sebi.

V bistvu sem se od nekdaj obrnila nase, kot najboljšo prijateljico. Vse sem predelala na sprehodih. Dokler nisem našla mira v srcu, sem hodila okoli in okoli, kot okoli vrele kaše. Potem pa sem bila zadovoljna in nisem več kopala po zadevah.

Torej, odkar se zavedam, delam na sebi. Sicer so bile teme drugačne kot danes. Ampak rada raziskujem svoj notranji svet. Zanimivo, da sem začela s pisanjem dnevnika v prvem razredu in potem sem ga skozi pisala.

Lep sijoč pristen igriv dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je polnost in radost. Zdaj si to dovoljujem.

P.P.S.:Samo nekaj še. Če tudi sem se nalezla energije drugih, sem jaz odgovorna zato. Dopustila sem. Drugič verjetno ne bo trajalo tako dolgo.

To pa si zaslužim!

Ljubezen je v veh pogledih čudovita. Čarobna. Kje je? vedno v mojem srcu in se širi navzven. Mislila sem, da jo prejemam od zunaj! Pa jo ne! Saj jo tudi, no! Ampak glavni vir je v mojem srcu! Tako nikoli ni odsotna.

Tako dobre meditacije sem delala na fb strani Šola luči (https://www.facebook.com/potdoresnice.org/videos/868118350352696//)! Priporočam!

Pa še nekaj! Pozabila sem. Kaj že!

Pa te meditacije priporočam! Vsak dan! Na fb ali youtubu! Susan Kassandra (https://www.youtube.com/user/severnorth/videos). Bom pogledala točno, kako se napiše, ali pa bom kar dala povezave! Božansko! Življenje se mi spreminja v čarobnost!

Kaj sem že želela napisati?

Res si želim, da občutite ljubezen v srcu. Karkoli ljubim, osebo, življenje, ustvarjanje, kuhanje, preurejanje doma, slikanje, se čas ustavi. To pa priporoča v dnevnih navdihih Alan Cohen! Tudi priporočam na youtubu (https://www.youtube.com/user/Cowinn327/featured)! Neprecenljivo!

Bolj kot delam to, kar ljubim. Bolj se to širi. Bolj zares živim.

Samo nekaj, da razčistimo! Sama se tudi zbudim kdaj tečna. Ampak to sprejmem in vseeno nadaljujem s svojimi meditacijami, dnevniki hvaležnosti, sprehodi, pisanjem. In kar naenkrat nekaj klikne in sem spet nazaj pri sebi. Kot bi se zbudila iz megle in sem spet v soncu.

Saj ni to neko delo, samo osredotočanje. To pa si "ja" zaslužim! Želim se počutiti dobro. In čisto lahko je!

Ljubek sijoč pristen navihano nagajiv srčkan srčen dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Dajem vam dovoljenje. Dajem vam znamenje! To je to! lahko res zaupate svojemu srcu! Prav vas vodi! Vam rečem! Zares! Samo prisluhnite! Saj za mene tudi velja. Samo prisluhnimo! Zares!

Povabilo v srečo...

Kako kaj moje drage? Kako kaj moji dragi?

Zaupamo kaj življenju.

Zaupamo kaj temu lepem toku, ki mu rečemo življenje.

Sploh živimo?

Kaj je to, živeti na polno sploh?

Vseeno, kaj je zame. Kaj je to zate?

Uživam v polnosti življenja. V malenkostih. Rada sem to, kdo sem. Že to je živost. Samo uživam v polnosti.

Delate kaj trdo na svoji sreči?

Daj no mir! Da se ne bi kje preveč trudili! Da niti ne bi razmišljati o trdem delu! Noro!

Uživajmo to lepo življenje. Uživajmo v tem, kdo smo. Samo čas je, da se prepustimo tej čudoviti reki življenja.

Verjamete sploh, da si zaslužite srečo. Verjamete sploh, da sreča pride zlahka.

Zdaj je čas, da začnete to verjeti. Potem bo res prišla zlahka. Sploh pa to notranje zadovoljstvo, to je najboljše sploh!

Ljubek sijoč pristen igriv dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je povabilo v srečo, k pristnosti. Uživaj!

Očitno so se morale zgoditi poplave!

Že nekaj časa nazaj sem brala Osha. Sodelavec me je navdušil za njega. Prebrala sem več knjig. Potem pa sem imela izposojeno to Pogum – radost drznega življenja. No, ampak to knjigo sem vzela zraven na morje. Brala sem jo tudi na stranišču. Potem pa so bile poplave iz tuša. Pozabila sem, da imam knjigo pri roki, pri toaletni školjki. Na tleh. To knjigo iz knjižnice je zalilo. Do konca! Čisto mokra je bila! Uspela sem jo posušiti! Ampak je imela tako nagubane liste! Seveda sem kupila novo za knjižnico. Obtičala pa sem s to. mojo. Poplavljeno. Glede na vse, kar se je zgodilo, me je minilo branje Osha. Takrat sem mislila, da ima preveč drzne nesprejemljive poglede na svet in sem ga bila sita! Mogoče so poplave prispevale…

Zdaj po tolikih letih, pa sem jo privlekla iz knjižne police. Zdaj pa mi je tako dragocena knjiga. In cenim Osha, ker mi vedno pove resnico. Vedno. Zanimivo je in zabavno.

Očitno, da so se morale zgoditi poplave! Takrat še nisem bila pripravljena na modrost Osha! Zdaj pa sem!!!

»Rodili ste se, na ta svet ste prišli z življenjem, z zavestjo, z izjemno rahločutnostjo.

Ne umrite, dokler ne razvijete pristne biti.

Samo nekaj srečnežev živi in umre z zavedanjem pristne biti – vedo namreč, da je življenje večno, smrt pa je utvara.«

Osho, Pogum – radost drznega življenja

Ne umrite s pesmijo v srcu.

Kaj vas kliče? Kaj se želi ustvariti skozi vas? Kaj želi biti rojeno skozi vas? Kaj želi Vesolje ustvariti skozi vas?

Zdaj pa to dopustimo!

Ljubek sijoč pristen nagajiv dan! Vedno bolj pristen!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je čista radost v vseh pogledih. Sputimo jo v svoje sobane srca!

Povabilo v lepoto...

Vedno znova me navdušujejo druge, raznolike in seveda zanimive stvari. Meni zanimive. To me pa tako osrečuje! Raziskovanje! To je nekaj zame!

Prav vleče mojo energijo! Zaupam toku, da me vleče v pravo smer! Obožujem barvitost v katero se to spreminja. Pravzaprav mavrico!

Ali drugače povedano radostno rast.

Kaj ni lepšega, ko pustimo idejam, ki se želijo uresničiti skozi nas, da jih udejanjimo, zares? Ali vsaj povabimo v svoje življenje?!

Lahko jim naredimo prostor. Tako jih pride še več.

Kaj cenite? No, bolj. Kaj ceniš? Za kaj si hvaležna, hvaležen?

Tega bo še več.

Tega je že več.

Tja se zliva energija.

Zdaj sploh cenim moj balkon. Zato, ker pišem na njem. Narava mi je bliže tako. Prav vabi me, da grem ven. Vse je že tako lepo zeleno. Vse želi rasti. Kaj pa ti? Kaj tebe vleče naprej? Kaj je tvoja strast?

Sledi svojemu srcu!

Ljubek srčen dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Sprejmi povabilo v lepoto življenja! Živi!

Pogum, da smo srečni!

Kaj ni zanimivo, kako ti lahko malenkosti spremenijo življenje?

Kot knjiga. Ali smeh. Ali noro režanje!

Včeraj sem se tako smejala! Seveda sem brala Osha Pogum.

No, piše, to ti tako moram točno navesti, da bo čisto tako, ker je res dobro napisal.

Plemenit pogum je, da izberemo radostno življenje, srečo.  

Tako je napisal. Bom točno pogledala.

No, potem pa piše, da so ljudje zagrenjeni, že iz navade. Niso krivi sami, ker če bi ibli krivi sami, bi morali nekaj spremeniti. Krivi so vedno drugi, tako ne rabijo nič spreminiti in so vedno lahko zagrenjeni. Tako je izgovor vedno pri roki. In nič ne morejo za to!

To pa je bilo tako smešno, da sem se na glas smejal zraven! Kaj smejala! Režala kot nora! Kako res je to!

Pa če ne morem! Ne morem! Res ne morem! Pa če ne gre! Saj bi, pa ne morem, ker so drugi krivi!

Kaka bedarija! To pa je čista norost!

Torej kaj bomo izbrali danes srečo ali zagrenjenost?

Vedno lahko izbiramo, tudi če so res drugi krivi!!!

Izberi modro, ker mogoče, celo mogoče, da bo dan lepši in bolj srečen, če izberemo drugače.

Sreča je samo izbira!

Jaz se počutim srečno, kot že dolgo ne! Kaj ti izbiraš?

Ljubek sijoč pristen igriv srčkan dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je čista radost in veselje! Zdaj! ljubim ta trenutek! Zares! Smo kaj pogumni? Potem pa izberimo srečo!!!

Dajmo gas!

Vedno sem si mislila, da je težko vzdrževati visoko vibracijo. Vedno. Kaj vse moram narediti in kaj vse počistiti in kaj vse opustiti.

Pa ni! Vzdrževanje visoke vibracije je lahko.

Kar nekako drug pogled!

No, zakaj pa naj bi vzdrževala visoko vibracijo, sploh…

Zato, ker takrat je lepši razgled. Samo zaradi tega. So obdobja, ko sem v megli, ali celo temi, potem pa se povzpnem malo višje, pa je že bolj svež zrak. In še višje, ko že opazim rože, pa puhaste oblačke in sonce. in še višje, ko me več megla ne more doseči.

Stvari so drugačne, višje. Tam te skrbi, strah in take neumnosti ne morejo doseči. Raztegnem krila, se dvignem v prostrano nebo in imam čudovit razgled.

Kako pa to vzdrževati?

Tako, da imam razprostrena krila kot orel. To je lahko! Z kakršnokoli duhovno prakso, ki jo imamo. Naj bo to meditacija, molitev, joga, sprehodi, branje, zabavni filmi, navdihujoči videji, afirmacije, tai chi, reiki, smeh, komedije, karkoli vam naredi srce lažje in bolj lahkotno! Pa saj to je lahko! Zares! Samo držimo se tega!

Dajmo "gas"!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je izbira vedno novih možnosti. Kaj izbiraš?

Vedno je izbira!

Kako kaj?

Smo se že navadili na novo normalno?

Upam, da na boljše!

Lahko se počutim točno tako kot izberem.

In želim se počutiti dobro!

Vedno je izbira!

Gledala sem tako dober in smešen italijanski film. Zdaj sem na nemški komediji! Prav zabavno je!

Sama se odločam, na kaj se bom osredotočala. Želim se počutiti dobro, zato bom tega več izbirala.

Čisti užitek. Čaj. Komedija. Zvezde še čakam. Saj bodo. Če ne pa je tako tudi lepo.

Lahko bi nadaljevala tečaj. Naprej. Točno, da bi lahko. Vsaj čas imam. Zdaj. Za zdaj.

Prav prija mi izolacija od vsega. No, saj poročil že tako prej nisem gledala, zdaj pa jih tudi ne. Zakaj bi se prepustila vsemu strahu in negativizmu? To povečuje gledanost in nikoli ni tako tragično kot se prikazuje.

Raje imam komedije. In vsaj jaz se po njih boljše počutim. Vsaj to lahko naredim zase.

Ljubek sijoč pristen srčen srečen zabaven dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je lepo. Zdaj!