Zate gre!!! Motnje pa so tako glasne!

 

Hej, ljubim svoje življenje. Tako lepo je vse! Kaj vidiš ti to lepoto? Kaj vidiš to lepoto vse okoli? Vse okoli?

Čakaj!

Stop!

Kaj vidiš ti najprej to lepoto v sebi?

Vidiš, kako tvoje srce sije v najlepših barvah ljubezni!?!

Kaj vidiš sebe najprej kot čudovitega – čudovito?

Kaj vidiš sebe kot dragoceno – dragocenega?

Danes je tvoj dan!

Zdaj je tvoj trenutek!

Sij v vsem sovjem sijaju!

Dopusti, pusti srcu, da vodi.

Kaj ti šepeta?

Toliko glasov je, ki motijo tvoj srčni signal. Ampak je edini pravi, da ga poslušaš!

Motnje pa so tako glasne! Družina, družba, novice, internet, mediji, soseda, kdorkoli, ki ima sekundo časa – moti ta tvoj srčni signal.

Ampak danes mu prisluhni. Danes verjemi sovjemu srcu.

Tvoje srce je. Točno ve zate. Se lahko tako prepustiš življenju in mu čisto zaupaš? Lahko zmanjšaš jakost vseh ostalih glasov in si res prisluhneš? Tvoje življenje je. Zate gre! Ti si odgovorna – odgovoren zase!

Ljubek srčkan srčen srečen dan!

Cmok!

Objem!

✨ P.S.: Srce ti šepeta iz čiste ljubezni. Prisluhni mu! Zdaj! Vredna – vreden si dobrega življenja!

💗 P.P.S.: Naročite se na moj kanal Kateja - Poslušaj svoje srce❤️ poln navdiha ... ❤️ Poslušaj svoje srce ❤️ Čudovit-a si! ... https://youtu.be/b0eOZwM_KKM

🎸 P.P.P.S.: Malo glasbe za še lepši dan ... Queen - Crazy Little Thing Called Love ...   https://youtu.be/zO6D_BAuYCI

Malo ledu, malo okrasitve in zdaj tako živim!

Življenje je ustvarjanje. Vsakega dneva posebej. Kaj si želiš ustvariti danes?

Jaz si želim ustvariti sočutje, nežnost, milino. Ljubezen, prijateljstvo, zavezništvo, smeh, zabavnost, igrivost, polnost, jasnost, obilje, radost, veselje, iskrenost, povezanost, bližino, upanje, srečo, srčnost, pristnost.

Če bi izbrala tri vrednote, bi rekla igrivost, pristnost in ljubezen.

Torej imam moj koktajl zmešan. Malo ledu, malo okrasitve in zdaj tako živim!

Se upam osredotočati samo na dobro?

Si upam gledati samo zaželeno?

Seveda mi uspeva! Dan in pol! potem pa me vrže nekaj s tira in sploh ne vem kaj. Nekakšna majhna neumnost se prikrade. Verjetno poskuša vstopiti igra slabo počutje na vse mogoče načine. Nenehno. Ampak, lahko se ustavim. Se vprašam, kaj pa je to zdaj bilo? In se nasmejim svoji občutljivosti, da sem – vsaj po nekaj urah – spoznala, kaj se je vtihotapilo!

Ponosna sem nase!

Igra se nadaljuje!

Ljubek sijoč pristen nagajiv srčen srečen srčkan igriv dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Se boš igral-a zraven? Najdi čim več dobrega in čarobnega v tem dnevu! (Vse ostalo pa gladko spregledaj…)

Kronično odvisna od optimizma!

Življenje je lepo. Vse poteka tekoče. Vse je v toku z najboljšim zame in za vse, za vso Vesolje.

Kako kaj odvisnosti od drame?

Kako kaj odvisnosti od nakupovanja?

Kako kaj odvisnosti od negativnega razmišljanja?

Saj ne, da ne bi. Ampak!

Seveda je ampak!

Kaj če ne bi!

Kaj če bi za vsako negativno misel našla pet pozitivnih misli, kot bi rekla Maja Debevc? Kaj če bi se vadili v tem?

Kaj če bi to trenirali? Kaj če bi bili kronično odvisni od pozitivnih misli, od optimizma? Kako bi se to odsevalo v mojem življenju?

Vem, da mi negativno spije energijo, in potem jo posledično tudi jaz drugim. Vem, da imajo misli moč, da se spreminjajo v realnost. Potem pa še privlačijo več tega.

Ampak lahko jo prekinem. Ni mi za poglabljanje in razmišljanje o negativnem razmišljanju, ker sem tako samo v glavi. Želim se počutiti dobro. in če to prekine en zavesten vdih in izdih. Če opazim lepo drevo, kako se sonči v žarkih in zraven še slišim ptičje petje, sem tok nesmisla prekinila. Vsaj za malo. Tako se začne!

Življenje je lepo, če si ga takega ustvarjamo! Vedno bolj in bolj! Zaupam, da zmorem! Zares! To je pristnost in življenje je polnost v vseh pogledih! Tako rada imam svoje lepo polno bogato srečno življenje!

Zdaj!

Ljubek sijoč igriv dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Vse vzemimo bolj igrivo. Samo igra je in bolj kot uživam v njej, boljša postajam!

Megla na meglo... v megli... z meglo... vse megleno! Ni treba, da je tako!

Veselje sem v vseh pogledih.

 Tako je to življenje. Najlepše pa je, da si ga sama ustvarjam. Lahko gledam tako ali tako. Vse je lahko čarobnost.

Naprimer »zanimive situacije«. Lahko sem tečna zaradi njih. Lahko pa… Lahko pa jih vidim kot razjasnitev, kaj pa si ne želim. Lahko se vedno vprašam, ali je to moja resnica. Je to sploh res? Je to res nekdo, kdo sem? Je to Ljubezen v meni?

Zanimiva vprašanja. Taka, ki spremenijo pogled. Lahko sem srečna, da se je nekaj razjasnilo ali gledam v meglo in se pritožujem.

Tudi megla je lepa. Seveda! Ampak kaj ni dolgočasno, da strmim v meglo?! Prej ko slej mi bo postalo dolgčas. Tudi meglena drama se razkadi. Kaj pa naj potem z meglo?!

Lahko najprej sprejmem, da sem v megli. Lahko ji pošljem Ljubezen. Lahko ji samo rečem, da naj se uredi v najboljše dobro za vse, to sem nazadnje slišala pri Dobri vili Maji. Lahko ponavljam afirmacije, si naredim kopel, pogledam dober film, si naredim kavo, zadremam, grem na sprehod, uživam v vseh pogledih in radostih. Sem to, kdo sem. Radost. Veselje. Unikatnost. Življenje.

Meni pa vedno pomaga, da se zahvalim za vse, kar že imam. Začutim, kako planet Zemlja diha skozi mene Ljubezen. Povežem se s svojim srcem. Samo roke položim na njega, vdihnem, izdihnem. Meditacija. Same take stvari. Sladkorčki za dušo. To bi lahko bil naslednji naslov knjige. Ha! Ha! Ampak sladkorček pomaga za pol ure, vsi ti sladkorčki pa pomagajo dolgoročno. Bolj kot jih vadim, bolj mi dvigajo nivo luknje. Ne morem več pasti tako nizko ali ne morem tako dolgo ostati v luknji, temi, megli in samo, če si držimo oči pokrite. Vse to je del življenja, ampak ni treba, da je tako dramatično, stalno in del našega vsakdanjika. Razen, če si to želimo.

Kaj si želimo ustvarjati? Torej se osredotočajmo v to smer. Zase, ker smo vredni. Zase, ker se imamo radi. Zase, ker se cenimo. Tako je!

Konec megle. Konec zgodbe o megli! Zdaj pa živite sonce! bodite sonce!

Rada vas imam!

Lep čudovit čaroben dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Saj veš, da je življenje čarobno in te ljubi! Kot bi rekli Dobra vila Maja in luise L. Hay skupaj. Sprejmi to v svoje srce. Zdaj pa to živimo!

Začnimo z majhnim...

Kaj je boljše, na silo kam riniti ali počakati, da je pravi čas in potem z lahkoto narediti?

Kaj je to sploh vprašanje?

Zame, ko sem trma, včasih že. Vedno bolj pa imam občutek, da ko sem odločena, da bom res nekaj naredila, se vse upre temu. Mogoče bi morala vztrajati samo minuto dalje, uro dalje, dan dalje?

Pa kaj sama sebe prepričujem, da je dobro, da se mučim in silim naprej, čeprav še ni pravi čas. Kaj ti to mene zdaj nekaj mučiš? Dejavnost ampak ne?

Lahko počakam na navdih. potem pa delujem. To bi mi bilo všeč. To bi mi bilo veselje. To bi mi bilo navdihujoče. Zares.

Ne bom pa se silila dalje.

Nekaj je tukaj čisto noro.

Delovanje ali nedelovanje! To je zdaj vprašanje. Zares. Čisto zares. Vse je zame. In tudi čas. In če tudi kaj ne gre, kot sem si zamislila, samo išče še boljše poti, ker verjetno je moja kaj spregledala.

Čakaj. Zdaj pa je malo preveč teoretiziranja.

Dovolj je bilo.

Akcija. Definitivno. Ampak. Seveda je ampak. Ampak samo, ko čutiš navdih. Tako je! Zdaj pa še samo lepotne obdelave. Samo, ko čutim navdih.

Pestrost sem. V vseh pogledih.

Kaj pa če začnem z majhnim. Vizualizacijami uspeha. Afirmacijami. To je že neko delo in pomikanje naprej. To je prilivanje na ogenj. Podkurjene. Zaupanje. Veselje. To je čista ljubezen. Rada imam vse to. pestrost. Unikatnost. Življenje. Rada imam lepoto življenja. Zdaj. uživam. Sem to, kdo sem.

Zdaj je čas za pestrost. Vedno. Uživam v vseh pogledih.

Kaj si upaš?

Živeti po svoje?

Zares?

Danes je tvoj dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je zakon! Življenje je legenda! Življenje je carsko! Življenje je čarobnost!

P.P.S.: Malo glasbe... za dušo ... Klapa Dalmari - Što to bješe ljubav https://www.youtube.com/watch?v=JDt55Xmkv7w

P.P.P.S.: Sprehod po dežju ... https://youtu.be/KBAiK5PCw34

Prava čarobnost je, zares! Čuj! Prevod za neštajerce!

Slivniški dvorec, Slivnica

Nekaj čarobnega se dogaja. Zdaj. V tem trenutku!

Prav čutim, da me vso Vesolje dviga še višje. Odpirajo se mi notranji prostori lepote, ki nisem niti vedela, da obstajajo. Sobane se širijo in so še bolj bogate kot kdajkoli. Vse preveva neka srčnost, pristnost, lepota.

Prava čarobnost je, zares!

Čuj! (Prevod za neštajerce! kaj ni to osuplo zabavno neverjetno čarobno!!! Čuj! Tako je!)

Kaj če bi dovolili čutiti to resnično čarobnost?

Zame so to sončni vzhodi in zahodi. Zame je to sedenje ob vodi… reki, jezeru. Zame so to rože na mizi… orhideji, ki mi tako lepo cvetita. Smeh. Zabavnost. Komične situacije. Lepota, ki me obdaja. Skladnost doma. Urejenost. Lepo oblačenje. Užitek ob kavi. Moja zasebnost. Čas zase. Tako rada meditiram. Takoj zjutraj. Pisanje! Afirmacije. Kuhanje kaj dobrega. Pogovor s prijateljico. Igra. Kopel. Sedenje na soncu. Sprehod. Slikanje. Ustvarjanje.

Srčkan nagajiv dragocen izpopolnjujoč pristen zabaven igriv blažen jasen mogočno veličasten pisan dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje te vabi v igrivost, radost, jasnost, ljubezen. Prideš?

Se že zabavamo?

Ah, saj ne morem verjeti, kako super je! pa postaja vedno boljše! To pa je pustolovščina! Divjina! Pa kaj ni vedno tako, da dokler ne udomačimo novega, da je malo divje? Kaj če bi odprli srce novemu, svežemu, pristnemu? To je naše življenje. Tok. Ne kip. Ne stanje na mestu.

Saj vem! Pa tako udobno je! pa ravno sem se navadila! Rutina pa ubija ustvarjalnost, svežino, zabavo, novosti. Samo pustim pretoku, da teče.

Se že zabavamo?

Zakaj ne!?!

Zdaj je čas!!!

Včeraj pa je definitivno bil moj najljubši dan do zdaj! Bilo je divje dobro! Čisto sem zaupala. Bila sem v trenutku. Uživala sem s polnimi pljuči! Tako lepega dneva pa še ne!

To vam želim!

Užitek trenutka! Čutenje pustolovščine na polno z vsem vdihom! Zabavnost! Smeh! Norčije!

Naj se dobra volja razleze na vse dele vašega življenja! Ne odrekajte več povabil za srečo, za radost, za zabavo!

Ljubek sijoč pristen igriv srčen srečen pisan mavričen zabaven nagajiv šarmanten dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je kreativnost! Življenje je lepota! Življenje je jasnost!

Igrivost je cilj!

Pesem si v srcu. Unikatna. Zaželena. Vabilo drugim za srečo. Izrazi to notranjo lepoto navzven. Vse življenje te čaka, ves planet, vsa Zemlja, vso Vesolje. Tvoj čas je zdaj.

Naj pesem postaja otipljiva. Vsak dan sproti.

Saj ne morem, da ne bi brala Osha. Iskala sem nekaj starega, kar mi je prinašalo veselje, pa sem naša to.

"Delajte – delati je treba – ampak ne dopustite, da bi delo postalo edino v vašem življenju. Središče vašega življenja bi morala ostati igra. Delo bi moralo biti samo sredstvo, ki omogoča igro. Delajte v pisarni, tovarni, v delavnici, vendar si vzemite čas, ustvarite priložnost za igro. Ne dovolite, da bi vaše življenje nazadovalo v zgolj delovno rutino – kajti cilje življenja je igra!"

Osho – Pogum: Radost drznega življenja

Tako, torej. Se kaj igramo? Se kaj igraš? Se kaj igram?

Ne ravno, sem pa si naredila kopel zjutraj. To pa je tudi neka vrsta prijaznosti do sebe. Zakaj pa ne!?

Ljubek igriv nagajiv otočji navihan živ dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Izberi življenje! Zdaj! izberi srečo zdaj!

Pogum, da smo srečni!

Kaj ni zanimivo, kako ti lahko malenkosti spremenijo življenje?

Kot knjiga. Ali smeh. Ali noro režanje!

Včeraj sem se tako smejala! Seveda sem brala Osha Pogum.

No, piše, to ti tako moram točno navesti, da bo čisto tako, ker je res dobro napisal.

Plemenit pogum je, da izberemo radostno življenje, srečo.  

Tako je napisal. Bom točno pogledala.

No, potem pa piše, da so ljudje zagrenjeni, že iz navade. Niso krivi sami, ker če bi ibli krivi sami, bi morali nekaj spremeniti. Krivi so vedno drugi, tako ne rabijo nič spreminiti in so vedno lahko zagrenjeni. Tako je izgovor vedno pri roki. In nič ne morejo za to!

To pa je bilo tako smešno, da sem se na glas smejal zraven! Kaj smejala! Režala kot nora! Kako res je to!

Pa če ne morem! Ne morem! Res ne morem! Pa če ne gre! Saj bi, pa ne morem, ker so drugi krivi!

Kaka bedarija! To pa je čista norost!

Torej kaj bomo izbrali danes srečo ali zagrenjenost?

Vedno lahko izbiramo, tudi če so res drugi krivi!!!

Izberi modro, ker mogoče, celo mogoče, da bo dan lepši in bolj srečen, če izberemo drugače.

Sreča je samo izbira!

Jaz se počutim srečno, kot že dolgo ne! Kaj ti izbiraš?

Ljubek sijoč pristen igriv srčkan dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je čista radost in veselje! Zdaj! ljubim ta trenutek! Zares! Smo kaj pogumni? Potem pa izberimo srečo!!!

Dajmo gas!

Vedno sem si mislila, da je težko vzdrževati visoko vibracijo. Vedno. Kaj vse moram narediti in kaj vse počistiti in kaj vse opustiti.

Pa ni! Vzdrževanje visoke vibracije je lahko.

Kar nekako drug pogled!

No, zakaj pa naj bi vzdrževala visoko vibracijo, sploh…

Zato, ker takrat je lepši razgled. Samo zaradi tega. So obdobja, ko sem v megli, ali celo temi, potem pa se povzpnem malo višje, pa je že bolj svež zrak. In še višje, ko že opazim rože, pa puhaste oblačke in sonce. in še višje, ko me več megla ne more doseči.

Stvari so drugačne, višje. Tam te skrbi, strah in take neumnosti ne morejo doseči. Raztegnem krila, se dvignem v prostrano nebo in imam čudovit razgled.

Kako pa to vzdrževati?

Tako, da imam razprostrena krila kot orel. To je lahko! Z kakršnokoli duhovno prakso, ki jo imamo. Naj bo to meditacija, molitev, joga, sprehodi, branje, zabavni filmi, navdihujoči videji, afirmacije, tai chi, reiki, smeh, komedije, karkoli vam naredi srce lažje in bolj lahkotno! Pa saj to je lahko! Zares! Samo držimo se tega!

Dajmo "gas"!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je izbira vedno novih možnosti. Kaj izbiraš?

Samo bodimo prijazni, ne vemo, kaj se jim dogaja ali se jim je zgodilo...

Ptuj, december 2019

Zdaj komaj vem, da je prijaznost pomembna. Saj sem bila vedno prijazna. Ampak prijaznost do bližnjih, ki jih poznam. kako prehitro sem preveč "komot". Kar pozabimo. Ljudje, ki so nam najljubši, ki so nam najbolj pri srcu, pa sem skoraj uradna do njih. Kot da so samoumevni. Kot da mi pripadajo, kot predmet, ki ga imam na polici, dokler mi je lep, potem pa ga zavržem. Ali ima kaj okrušeno in ni več tako lep, kot mi je bil nekoč.

Tako lahko je biti prijazen do sosedov, se kaj pohecati, do prodajalke. koliko pa smo res prijazni do ljubih?

Jih pogledam s tisto toplino v očeh, z milino... ali pa vsaj rečem zanimivo, saj ni vedel, ali vedela, da me je s  tem prizadel, prizadela...

Kaj pa prijaznost do sebe?

Se obsojam z vseh strani? Moram biti ideal kot superženska, batman in nindža obenem? In če tudi to vse izpolnim, zamujam za sekundo?

Zakaj?

Zakaj si sama sebi otežujem življenje?

Ljudje so lepi, ker so nepopolni, tako kot jaz. Nepopolnost je lepa.

Zdaj še bolj čutim vsako minuto z ljubimi . hvaležnost v srcu.

Z neljubimi pa jih tudi, blagoslavljam jih, naj gredo po svoje in jaz tudi.

S sabo, kaj pa naj s sabo? Naj še naredim milijon napak in se ob tema zabavam. Nič ne rabim biti, samo jaz sama.

Življenje je popolno - nepopolno! Ga pa vsaj čutim in doživljam kot pustolovščino.

Ljubek srčkano pustolovski dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Bodimo prijazni. Samo bodimo prijazni.

Pesem moje duše...

Ptuj, december 2019

Pesem si v srcu.

Pesem sem v srcu.

Enkratna.

Neponovljiva.

Radost.

Pristnost.

Pesem, nikoli zapeta.

Samo ti jo lahko živiš.

Samo jaz lahko živim svojo.

Vsak izživi svojo.

Če ne ostaja in bo ostala neizpeta. Zaledenela. Zakopana.

Nič ne bi bilo hujšega, kot če umrem s to pesmijo v srcu.

Zato jo pojem. Vesno bolj glasno. Vedno bolj po svoje. Vedno bolj pristno. Kvaliteta je mogoče slaba, note, kaj pa vem, kaj so note, je pa pesem moja. Meni prinaša radost.

Zdaj sem se spomnila na Miša Kovača. Tako rada imam njegove pesmi. Pa če prav jih pojem brez posluha ali s posluhom in čudnim glasom, mi je to v največje veselje. To je pesem moje duše!

Zdaj pa ti!

Kaj je tvoja pesem srca?

Zapleši skozi življenje. Zate je tukaj. Darilo tebi. Ta dan. Ta ura. Ta minuta. Ta trenutek.
Ljubek zabaven navihan radosten igriv vesel pristen dan v ritmu muzike za ples!!!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je drzna pustolovščina ali nič! Naj bo tvoja - tvoja pustolovščina!

Vedno je izbira!

Kako kaj?

Smo se že navadili na novo normalno?

Upam, da na boljše!

Lahko se počutim točno tako kot izberem.

In želim se počutiti dobro!

Vedno je izbira!

Gledala sem tako dober in smešen italijanski film. Zdaj sem na nemški komediji! Prav zabavno je!

Sama se odločam, na kaj se bom osredotočala. Želim se počutiti dobro, zato bom tega več izbirala.

Čisti užitek. Čaj. Komedija. Zvezde še čakam. Saj bodo. Če ne pa je tako tudi lepo.

Lahko bi nadaljevala tečaj. Naprej. Točno, da bi lahko. Vsaj čas imam. Zdaj. Za zdaj.

Prav prija mi izolacija od vsega. No, saj poročil že tako prej nisem gledala, zdaj pa jih tudi ne. Zakaj bi se prepustila vsemu strahu in negativizmu? To povečuje gledanost in nikoli ni tako tragično kot se prikazuje.

Raje imam komedije. In vsaj jaz se po njih boljše počutim. Vsaj to lahko naredim zase.

Ljubek sijoč pristen srčen srečen zabaven dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je lepo. Zdaj!

Nežno vabilo intuicije...

Lepota je čisto vsepovsod okoli nas. Vse te radosti. Vse te raznolikosti.

Prav čutim. Zdaj pa bo lepota v kavi. To tudi je moja lepota. Razvajanje. La dolce vita. Ali samo dolce vita.

To si želim izkusiti. Želim se pa tudi gibati. V ritmu pozibavanja, gibanja ramen, lahkotno, a hkrati pestro hitro. No, ne preveč. Saj ni to neki tek na kratke proge. Maraton je.

Kako si lahko ustvarim bolj radosten dan danes?

Včeraj sem gledala smešne mačke in pse. Kako so prisrčni! Tako so ljubki. Prav rada jih pogledam. Vedno pa se smejim na glas! To mi tako poživi telo! Na polne!

Kaj ni življenje na nek način komedija? Vse se dogaja natančno tako, kot nismo pričakovali?

Kaj če bi se bolj poslušala?

Vedno je tisti trenutek, ko vem, da nekaj ni zame. Malo, drobno opozorilo – ampak ker je logično in se mogoče vsem zdi logično, še vseeno ni dobro zame. Ampak ponavadi grem naprej in naredim bedarijo. Ampak nič zato, ker se učim poslušati sebe. Več bedarij, kot bom naredila, prej se bom zbudila iz spanca Trnuljčice.

Intuicija je kot drobno vabilo. Najprej nas narahlo poboža, potem nas spotakne, potem pa že letijo opeke iz neba. Takrat si pa ne morem več lagati. Zakaj ne bi poslušala nežnega božanja. Zavedanja, da jaz zase vem. Ker vem. Zdaj pa samo tako uresničujem.

Ljubek sijoč pristen igriv nasmejan zabaven prisrčen srkčan dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje te vodi skozi intuicijo. Prisluhni nežnim vabilom…

Prisluhnem svojemu telesu...

Kaj če bi med temi prazniki ali vsaj po praznikih res nahranili naše telo s tem, kar potrebuje? Naprimer s sadjem, ali vodo, ali solato ali gibanjem, ali sprehodom v soncu…

Kaj če bi se več smejali, da bi dajali telesu lahkotnost? Da bi mi bili lahkotni?

Če je dobro in se občuti dobro, čutimo lahkotnost.

Čutim lahkotnost v srcu, simfonijo. Pesem. Sinhronost z mojim bitjem, dušo. Veselje. Radost. Smeh od znotraj.

Vse v meni je zadovoljno.

Kaj če bi res telo vprašali kaj si želi, kaj potrebuje?

Kaj si želi obleči?

Danes me je presenetilo z ogovorim, da si želim obleči svileno srajco in trenerko, ki sta enako lepe rožnato losos barve. prav odlično se počutim v tem. In seveda v rdečih nogavicah. Lase pa imam spuščene.

Kaj če bi res prisluhnili svojemu telesu...

Kaj če bi nehala slediti vsem, kaj bi naj, kaj bi bilo dobro in kaj priporočajo!!!??!!! Kdo? Kaj me poznajo? Pa tudi če me, me ne v resnici. Samo jaz poznam svoje odzive telesa. Samo jaz čutim nežnost govorjenja in šepetanja, kar mi je všeč in kaj mi ugaja. Zdaj pa je čas, da temu prisluhnem. Zares. Ker se občuti dobro. in kar se občuti dobro, je zame dobro! danes spoštujem sovje telo in ga poslušam.

Ljubek sijoč pristen igriv srčkan radosten dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: mene telo vabi v ples, kaj pa tebe? Kaj si želiš? Prisluhni. Ti si darilo svetu s svojo pristnostjo.

Kaj če ves svet čaka nate?!!???!

Kaj če ves svet čaka, da se razcvetite?

Kaj če ves svet čaka, da se razprete v vsej svoji lepoti?

Kaj če ves svet čaka, da se razcvetete in pokažete svojo notranjo lepoto navzven?

Kaj če zaradi vztrajanja v tesnem popku prikrajšate svet vedno znova in znova za vaše darove?

Kaj če vam ni treba več čakati?

Kaj če ste že zdaj popolni v svoji nepopolnosti?

Kaj če ste točno taki kot ste, popolni?

Kaj če je vse okoli vas, točno tako kot je, popolno? Zdaj!

Kaj če ne bi več prikrajšali svet za svojo unikatnost? Kaj če bi obogatili svet s tem, ko bi bili ustvarjalnost, ne glede na katerem področju, zdaj?

Čas je, da si dovolite biti več.

Čas je, da si dovolim biti več. Čas je, da zacvetim.

Sem pa nekaj spoznala. V resnici sem se nečesa bala in sem to projicirala na drugo osebo, da me ona drži nazaj. v resnici pa me je samo bili strah stopiti naprej in mi je bila tista oseba za izgovor, da nisem.

Sence so tu, da jih osvetlimo. Zdaj vem, da je vse v meni. Zdaj lahko komaj prevzamem odgovornost!

Ljubek sijoč srčkan zabaven mavrično pisan srečen bleščeč dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Bodi to, kdo si. Taka si najlepša. Tak si najlepši. Vedno!

Ampak pustimo zdaj prihodnost!

Hah! Kako je lepo! Saj vem! Če pa je! zares! Kaj ni lepšega kot vzhajajoče sonce! tako kot upanje, vzide nov dan, vsak dan znova! Vem, da je! Vem, da je sonce in da bo sonce in da me še čaka veliko sonca!

Ampak pustimo zdaj prihodnost!

Zdaj je sonce! To je važno!

Prazniki se bližajo! Prav osrečuje me ta misel zbliževanja.

Prazničnost! Zares prazničnost!

Tako lepo mi je! zares!

No, letos bomo imeli z razširjeno družino video velikonočni zajtrk. Točno določena ura. Vsak svojo mizo pogrnjeno z dobrotami, vseeno pa skupaj!

Komaj čakam!

No, kako je kaj? Kako kaj sonce v tvojem kraljestvu?

Igrajmo se danes! Vem, da bom barvala mandale za sprostitev! Našla sem mojih trideset ali petdeset različnih barvic. Zdaj jih samo moram uporabiti.

Najprej pa užitek! Kava! Danes sem si skuhala tako dobro!

Hej, če še kdo ne dela vsakodnevne vaje po Savini, priporočam. Poglejte na njeni fb strani! zabavano in dobro je!

Ljubke sijoč pristen igriv srčen uspešen sijajen bleščeč lahkoten dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Ljubelni ste taki kot ste! Samo zato, ker ste! Vredni ste točno taki kot ste, najobljšega! Zacvetite!

Mi smo mi! Jaz sem jaz. Ti si ti!

Samo nekaj!

Mi nismo del družine, družina je del nas. Mi nismo del odnosa, odnos je del nas. Nič od tega nas ne definira. Mi smo mi!

Ne glede, kaj se dogaja v drami okoli nas, kjerkoli, v družbi, družini… mi smo lahko srečni.

Vse je doprinos!

Naša sreča je prioriteta. Pristnost.

Moja sreča je prioriteta. Moja pristnost.

Srečna sem lahko, ne glede, karkoli se dogaja v družini. Ne glede, da je kdo v kriz in prekomerno skrbi. Če tudi zame. To ni moja stvar.

Nikogar ne morem osrečiti.

Lahko pa sem sama srečna. Spoštujem njihovo odločitev, da bodo skrbeli ali živeli kakorkoli.

To pa je bilo pravo razodetje zame!

Prej sem skrbela, če so skrbeli, zdaj pa sem lahko srečna, ne glede, kaj in kako se odločijo živeti.

No, vsaj trudim se!

Živim z igrivostjo. Radostjo. Pristnostjo. Svobodno ustvarjalnostjo. Srečo.

Ljubim ta čudovit dan! Naj bo tak tudi za vas!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je radost in polnost in veselje! Zdaj! ne spuščajmo mimo vabil sreči in radosti. Zdaj še jih bolj rabimo!

Pijem sončne žarke...

Kako je lepo zunaj na balkonu. Vsaj malo zraka! Saj se hecam! Včeraj sem bila na sprehodu in je vse tako lepo cvetelo. Prav lepo mi je bilo. Sonce, ki je počasi zahajalo. Grelo me je s svojimi zadnjimi žarki. Tako lepo mi je bilo. Prav uživala sem.

Zdaj pa uživam na balkonu, ko sem v viseči mreži. Sonce sije in me greje po nogah. Prej mi je sijalo v obraz. Lepo mi je bilo. Prav zadovoljna sem.

Lepo življenje imam.

Kako zanimivo, da si sami ustvarjamo čarobnost.

Mogoče je ne ustvarjamo. Je pa vsaj ne pustimo mimo. Orhideji mi tako lepo cvetita.

No, opazim čarobnost. Malenkosti so pomembne.

Že to guganje na viseči mreži daje čisto drugačen pogled na moje življenje. Pestrost. Zabavnost. Lahkotnost. Barvitost.

Počutim se kot kuščar, ki pije sončne žarke s kožo. Dremavo mežika z očmi. Samo je, v tem lepem trenutku.

Čutim svoje telo, kako uživa v sončnih žarkih. Moje telo ve, kaj je zame dobro.

Zdaj pa nekaj o kavbojkah. So mi prav. Nekako. Samo raje sem v trenerki. Zakaj ne bi uživala tega sproščenega časa še bolj, ko sem lahko polnost in pristnost. Sem v tem lepem sproščenem dnevu in opažam čarobnost, da ne gre mimo.

Ljubek sijoč pristen igriv srčen sijajen žareč nagajiv dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je čista radost in polnost in veselje! Zdaj! Opazimo čarobnost in povabila igrivosti.

Nihče, kot ta zdaj! Zares! Vam rečem!

Nekaj sem razmišljala. Meni se to res vse nekaj dogaja. Skozi. Pa saj to je normalno. Pa če si kamen, se ti ne dogaja. Jaz pa sem živo bitje in sem skozi v rast. Skozi. Ali je refleksija. Ali je trenutek. Tudi če je čista tišina, sedim na sedežni in samo sem – noben trenutek še ni bil, kot je točno ta zdaj.

Vse je drugače! Novo! Sveže!

Že imam malo več izkušenj za sabo. In še bolj cenim to preprosto obilje, lepoto tega trenutka.

Kaj če bi vnesli več igrivosti, smeha, zabavnosti, pestrosti, lahkotnosti v svoje življenje?

Kaj bi se zgodilo? Bi se svet porušil???

mislim, da bi se samo bolj zabavala. Vse bi bilo narejeno lažje, bolj lahkotno. Bolj pristno. Uživam v vseh teh pogledih na trenutek.

Tudi, če samo gledam skozi okno, je čaroben. Zares. Zame. Mavričen kot samorog!

Kaj če bi bili bolj srečni, kot sploh lahko prenesemo? Kaj če bi bilo naše življenje milijon-krat boljše, kot sem si kdajkoli predstavljala? Kaj če bi si ga ustvarila po svoje?

Mislim, da moram najprej živeti po svoje. Ali pa vsaj vedno bolj. To mi odprita srce!

Zapleši po svoje! Dovoli ritmu srca, da te vodi!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je čista radost. Zaupaj siju srca in sreči! Vabi te! Zdaj!