Megla na meglo... v megli... z meglo... vse megleno! Ni treba, da je tako!

Veselje sem v vseh pogledih.

 Tako je to življenje. Najlepše pa je, da si ga sama ustvarjam. Lahko gledam tako ali tako. Vse je lahko čarobnost.

Naprimer »zanimive situacije«. Lahko sem tečna zaradi njih. Lahko pa… Lahko pa jih vidim kot razjasnitev, kaj pa si ne želim. Lahko se vedno vprašam, ali je to moja resnica. Je to sploh res? Je to res nekdo, kdo sem? Je to Ljubezen v meni?

Zanimiva vprašanja. Taka, ki spremenijo pogled. Lahko sem srečna, da se je nekaj razjasnilo ali gledam v meglo in se pritožujem.

Tudi megla je lepa. Seveda! Ampak kaj ni dolgočasno, da strmim v meglo?! Prej ko slej mi bo postalo dolgčas. Tudi meglena drama se razkadi. Kaj pa naj potem z meglo?!

Lahko najprej sprejmem, da sem v megli. Lahko ji pošljem Ljubezen. Lahko ji samo rečem, da naj se uredi v najboljše dobro za vse, to sem nazadnje slišala pri Dobri vili Maji. Lahko ponavljam afirmacije, si naredim kopel, pogledam dober film, si naredim kavo, zadremam, grem na sprehod, uživam v vseh pogledih in radostih. Sem to, kdo sem. Radost. Veselje. Unikatnost. Življenje.

Meni pa vedno pomaga, da se zahvalim za vse, kar že imam. Začutim, kako planet Zemlja diha skozi mene Ljubezen. Povežem se s svojim srcem. Samo roke položim na njega, vdihnem, izdihnem. Meditacija. Same take stvari. Sladkorčki za dušo. To bi lahko bil naslednji naslov knjige. Ha! Ha! Ampak sladkorček pomaga za pol ure, vsi ti sladkorčki pa pomagajo dolgoročno. Bolj kot jih vadim, bolj mi dvigajo nivo luknje. Ne morem več pasti tako nizko ali ne morem tako dolgo ostati v luknji, temi, megli in samo, če si držimo oči pokrite. Vse to je del življenja, ampak ni treba, da je tako dramatično, stalno in del našega vsakdanjika. Razen, če si to želimo.

Kaj si želimo ustvarjati? Torej se osredotočajmo v to smer. Zase, ker smo vredni. Zase, ker se imamo radi. Zase, ker se cenimo. Tako je!

Konec megle. Konec zgodbe o megli! Zdaj pa živite sonce! bodite sonce!

Rada vas imam!

Lep čudovit čaroben dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Saj veš, da je življenje čarobno in te ljubi! Kot bi rekli Dobra vila Maja in luise L. Hay skupaj. Sprejmi to v svoje srce. Zdaj pa to živimo!

Zaupam! Zaupam!

Zaupam.

Danes še bolj zaupam.

Čisto zaupam.

Zaupam v dobrosrčnost. V dobro v ljudeh. V iskrice v očeh, ko si viden in sprejet, točno taki kot si. Zaupam, da vsi hrepenimo po tem, da smo videni. Čuteni. Pozornosti.

Ne samo, da zaupam v dobrosrčnost drugih, zaupam, da je to naše prevladujoče stanje. Vedno. Zaupam, da sem jaz dobrosrčna.

Zaupam, da to pomeni več, kot vse na svetu. Iskreno si želim ljudem dobro, da so srečni, da živijo pristno. To šteje največ.

Vem pa tudi, da če človek ne kaže dobrosrčnosti, je bil prizadet, ranjen in njegove rane so globoke, odprte, boleče. Deluje iz svoje bolečine, strahu. Kako lahko to zamerim?

Vem pa, da so stare rane, da se pozdravijo. Zato jim pustim zaceliti. Ne pikam vedno znova v njih in ne trgam kraste dol, ko še spodaj ni nove kože. Zaupam, da je čas, da se vse poceli.

Koliko brezveznih trenutkov sploh posvečam preteklosti. Vse, kar ni bilo na prvi pogled lepo, je bil čisti izraz ljubezni! Zdaj vem! Učilo me je, da se postavim zase, da zaupam v svojo bit, naravo v sebi. Ljubezen.

Samo zato, in čisto zaradi tega, lahko zaupam v svojo dobrosrčnost in dobrosrčnost drugih.

Tako blagodejno jo je čutiti. Se spominjati, kdo sem v resnici. Sonce sem. Vedno sem bila!

Ljubek sijoč pristen igriv srčkan jasen izjemen sončen dan!

Cmok!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je polno lepih presenečenj! Ostanimo v soncu. Bodimo sonce!

P.P.S.: Navdih... Meditacija: Zaupam ... https://youtu.be/EeaQozmtkis

P.P.P.S.: Navdih glasbe... Bruce Springsteen - Jersey Girl https://www.youtube.com/watch?v=fIXRW6gF4hQ

In z vse, mislim, vse. Vse!

Kaj če bi bili danes hvaležni? Kaj če bi danes cenili vse? Vse. In z vse, mislim, vse.

Tako sem hvaležna, da sem doživela negativne stvari, že davno, da zdaj vem, kaj si želim. Hvaležna sem, da sem prišla ven iz njih. Cenim, kdo sem zdaj. cenim, da so me te izkušnje s tako lahkoto pripeljale do tega, kar pa si želim.

Na to se želim osredotočati. Kaj pa si želim?

Zares?

Če pomislim na stvari, si jih želim. Seveda. Vem pa, da si jih želim samo zato, ker mislim, da me bodo osrečile. Vem, da bi me. Za vsaj pol dneva. Ali urco. Ali mogoče popoldne.

Torej je to, kar vedno iščem samo sreča. Občutek sreče. Notranji občutek zadovoljstva. Stvari so samo izgovor.

Zakaj bi potrebovala izgovore, da sem srečna?

Kaj ne bi mogla biti srečna zato, ker je sonce ali ker je dež ali ker je noč ali ker so zvezde?

Vse, in res čisto vse, je lahko izgovor za srečo.

Zdaj!

Ljubek pristen izjemen radosten igriv srčkan samorogast pisan mavričen dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je praznik! Zdaj! Uživaj praznovanje!

P.P.S.: Navdih ... Prosite, dano vam je Esther in Jerry Hicks Proces #6 Proces meditacije https://youtu.be/DLxjS7EbqrE

P.P.P.S.: Navdih ... Bubamara - Black Cat White Cat - Emir Kusturica https://youtu.be/M3MfuFoULYI

Hvala! Brez tebe bi bilo veliko bolj dolgočasno!

Danes pa praznujemo!

Čestitke vsem mamam!

Kako sem srečna, da sem mama. Najbolj pa sem srečna, da imam mamo. Pa seveda sem srečna, da sem imela babico. To pa je bil balzam za dušo. No, zdaj pa še imam mamo. Hvaležna sem, da se lahko vse pomeniva in da nam je super skupaj. Rada imam, ko greva na kavo skupaj in se pogovarjava. Sploh take globoke teme. O vsem. In sploh o notranjosti.

Tako sem hvaležna, da je ravno moja mama, moja mama.

Vedno pa sva si skupaj kupili dobre čevlje. Tako je bilo tudi na zadnje. Tudi to je super. Čevlji so najina skupna strast. Že od nekdaj. Čeprav sva včasih imeli samo pik na Peko. Tam pa sva vedno kaj našli. Vedno! To pa je bila kvaliteta.

Že samo občutek, da je tu, da jo lahko pokličem ali da ona pokliče mene je dragocen.

Koliko so naši starši dali za nas. Toliko energije. No, preživeli smo skupaj vse drame! Zdaj pa je čas, da ustvarjamo svojo dramo.

Sem pa neskončno hvaležna za sovjega sina. Čutim, kako me ima rad z vsem srcem in kako imam jaz rada njega bolj kot vse na svetu. Starševstvo je definitivno obogatilo moje življenje in me poglobila kot osebo. Vedno izvem resnico in se ne morem skrivati za lepimi besedami. Starševstvo so dejanja. Najbolj pa prisotnost, da sem točno tu, z njim.

Kako čas mine. Spomnim se, kako sva traktorje vozila v peskovniku, orala njive in kosila travo. Zdaj pa se pogovarjava po telefonu in ga je tako lepo slišati.

Rada sem mama. In nič ni v popolnosti, ker sem daleč od tega. Sem pa najboljša mama, kar sem lahko, v tem trenutku. Sem dovolj dobra mama.

Nič pa ni bolj res, da si samo želim, da bi bil sin srečen. Tako si moji starši tudi želijo zame. Vem!

Ljubek sijoč srčkan srečen dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je čista radost in veselje, le zate. Hvaležna sem za vse ljudi v svojem življenju, ki ga delajo še bolj bogatega in srečnega in zabavnega in norčavega. Res, vrednega živeti!

Kaj bi radi z njimi?

Danes je nov dan!

Kot da sem ugotovila kaj novega! Ne! Res!

Ampak dovolj sarkazma! Ima moč, da vse zbirše. Kar je bilo včeraj, je bilo včeraj. Danes imamo novih celih neoporečnih – čistih kot solza ogromno minut!

Kaj pa bomo z njimi?

Kaj bi radi z njimi?

Kaj vas veseli?

Sem lahko v visoki vibraciji? Malo bolj dolgo kot sem bila včeraj? Se lahko še malo več smejem? Se lahko še malo več zabavam? Seveda! To pa je nekaj, s čimer nimam pogosto težav.

Tukaj sem! Ne! Res!

In če že samo to sprejmem, če sprejmem, da sem kje sem, je to že visoka vibracija. Sem, kje sem. Tu sem. Zdaj.

No, zdaj pa je potrebna vaja. Kako sem lahko še bolj jaz? Kaj to moram vaditi! Pa saj to vem. Sem srčna oseba, ki se učim biti še bolj pristna, ustvarjalna, ljubeča.

Dobro. dobro!

Vaditi je treba visoko vibracijo. Sem lahko malo boljše volje? Sem lahko malo bolj vesela?

Seveda sem lahko!

In ne samo to! želim si! Ker se počutim boljše! In to je nekaj, kar si res želim. Želim si dobro počutiti in v resnici ne vseh stvari. To je danes moj cilj – dobro počutje!

Ljubek sijoč pristen unikatno lep dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje te ljubi, kot bi rekla Louise L. Hay! pa to dopuščaš!? Si upaš sprejeti toliko ljubezni vase!? Zda je čas! Res! Če ti rečem!

Zdaj pa je tako!

Cenim, da imam tako zabavno življenje! Pa saj ni nič takega! Čimveč trenutkov spreminjam v zabavne! To je to!

Kako ste kaj vi, moje drage, moji dragi!?

Eh, pustimo oliko in vikanje. Saj smo bolj prijatelji. Tukaj se pogovarjamo o temah, ki se jih verjetno s kom na Vi ne bi pogovarjali.

No, kako si kaj, moja prijateljica, moj prijatelj?

Upam, da si ustvarjaš čudovito življenje. Upam, da si ustvarjaš življenje, kot ti je všeč.

Vedno bolj me zanima zakon privlačnosti. Ampak je bolj zakon dopuščanja. Bolj kot razumem, bolj nečesa ne dopuščamo.

Samo nehajmo s tem!

Bolj smo dobre volje, bolj smo razigrani, bolj smo pristni, bolj smo v tem lepem trenutku – tudi hvaležni, bolj dopuščamo srčnim željam pot.

Če pa smo v drugo smer, razdražljivi, se počutimo krive, skozi razmišljamo, premlevamo, smo preobremenjeni, sitni, sitkani, v skrbeh – pa srčnih želj ne dopuščamo. Kot bi jim metali železne barikade pred noge. Želje želijo priti k nam.

Če smo si jo lahko predstavljamo, je naša! Vesolje jo je že prej sanjalo za nas, zdaj smo jo samo ozavestili. In zdaj je čas, da jo dopustimo! Vesolje nam jih želi uresničiti.

Kako z lahkoto sem pisala vsa negativna čustva, pri pozitivnih pa sem že mogla malo bolj razmišljati. Tako je bilo!

Zdaj pa je tako!

Zdaj pa lahko razmišljam z lahkoto o pozitivnih čustvih! Kako lepo mi je! čista zabavnost! Čista lepota! Kako rada imam svet in vse v njem! ljubim se! Ljubim se z vsem srcem! Rada sem to, kdo sem. rada sem polnost in lepota. Rada sem hvaležnost in upanje in jasnost! Rada sem vse, kdo sem! Ljubim vse, kdo sem. In to je moje.

Kaj si danes želim početi?

Kaj lepega za dušo?

Kaj je najbolj radostna stvar, ki jo lahko naredim? To je srčnost in srečnost. Veselje!

Ljubek srčkan pristen uresničujoč dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je praznik!

Življenje je lepo, ko ga živimo po svoje...

Cenim, da sem tukaj in zdaj v tem lepem trenutku. Sonce ravno vzhaja in tako tudi moje boljše počutje.

Kaj ni zanimivo, da sem imela razstavo. No, neuradno otvoritev?

Bilo je tako sproščeno, kot da sem to delala že stokrat. Čisto normalno mi je bilo, da sem vse postavila. Ampak ne na hitro, najprej zunaj. Potem smo spili kavico. Potem pa od znotraj. V kavarnici. Če imate čas, si jo pojdite ogledati. Slike so čudovite! Pravi navdih! In čisto majhen, ščepec opomnika, da je življenje lepo. Prav čarobno, če le pustimo!

Res sem od nekdaj imela rada barve in še jih imam!

No, zdaj pa sem se odločila, da še bom imela eno otvoritev, iste razstave, ker prijateljica ni mogla priti!

Pa kaj češ lepšega!!!

To pa bo zdaj pravo!

Moja prva samostojna razstava!

Prav prija mi malo oddiha od vseh priprav in letanja. Prav prija mi tišina okoli mene, če ne štejem pomivalnega stroja. Ampak to me pomirja, ker vem, da ne rabim sama prati posode! Prav prija mi ta zvok, ker dela in dobro dela!

Rada imam vso to sprostitev. Rada imam vso to veselje in radost in polnost in živost. Kar nekaj se dogaja. Dobro se počutim. Dobro mi je tako, kot je. to sem jaz. To je moj izraz vsega notranjega. Rada imam svoje slike. Rada imam, da sem vedno bolj pristna. Rada imam, da mi vse tako z lahkoto uspeva! To je moje življenje. Radost! In zaslužim si uspeh v vseh pogledih!

Ljubek srčkan uresničen pristen dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je lepo, ko ga živimo po svoje... Danes je ta dan!

P.P.S.: https://youtu.be/_CMTHxOcPak ... navdih, pridružite se mi prosim na youtubu...

Kako ne bi imel človek rad življenja?

Kako lepo sonce je! naša jesen je skoraj blago poletje. Kako imam to rada! Pišem. Kavica mi že diši. Kako ne bi imel človek rad življenja?

Tako sem hvaležna, da mi tipke tako z lahkoto letijo.

Nekaj sem delala meditacijo pred ogledalom. Ne nekaj. naredila sem meditacijo za ljubezen.

Ljubezen do sebe. Preprosta je. Samo ponavljaš si:

»Rada te imam! Res te imam rada! Z lahkoto te je ljubiti. Tako si ljubeča. Rada te imam.«

Čutila sem, kako se prav zdravim. Kako se mi pretaka energija iz mest po telesu navzdol. Čutila sem jo na polne! Pa kaj je res tako malo potrebno, da se imam rada!? Da se pozdravim. To kar si želim slišati od drugih, si lahko damo sami! Najprej!

Posoda je polna! In samo iz polne posode lahko preko teče k drugim. Če ne sem vedno počutim, kot da me ropajo. Ali jim zamerim, da ne cenijo, da sem se žrtvovala. Moj čas za njihov čas. Dragoceno je, da se imam rada. Z vsem srcem. Rada se imam. Rada se imam v polnosti.

Pa saj gre vedno lažje.

Sploh, če pijem kavo z lešnikovim mlekom! Kako razkošje! Kako pa je to dobro! Čista popolnost!

Čas je, da si dovolim čutiti to ljubezen. Čas je, da si jo res dajem na take lepe načine.

To me je navdušila Louise L. Hay. Kaj je to opravičilo, da si ne bi kdo mislil, da sem si sama izmislila tako čudne stvari!?! Brez opravičenja! Pa kaj če je čudno! Če pa pomaga! In res sem pripravljena vse poizkusiti. No vse?

Res sem hvaležna, da imam tako lepo polno življenje. Mogoče se mi zdaj komaj začenja. Mogoče se mi zdaj začenja vse dobro. Pa saj je že prej bilo vse dobro. če pa ni bilo, pa še ni bilo konec. Ko je vse dobro, je konec. In verjamem v pravljice. Vem. Res!? Res!!!

Ljubek sijoč pristen bogat z ljubeznijo dan!

Objem!

Cmok!

P.S.: Ne hodi več po prstih! Dovoli si biti čarobnost! Življenje je zate!

P:S:S.: Navdih... https://youtu.be/2QnlB35JDj0

Ker mu lahko zaupam!

Kako rada imam praznovanja! Letos smo nazdravljali z ananasovim sokom, ki ga obožujem! Oooooo-oooo-pa! Vem, še vedno rada nazdravljam.

S kavico pa smo nazdravljali čin-čin. Tako za hec!

To me pa vedno tako zabava!

Pa če ni življenje lepo! zdaj! zabavno! Ljubim vsak košček njega!

Kako sem lahko danes bolj sveža? Kako sem danes lahko bolj pristna? Kako sem lahko vse, kar me niso naučili, da delam avtomatsko? Kako pustim duši, da res sije iz mene!

Slišala sem, da imamo v življenju sedem letne cikle – od Roberta Holdena. In verjamem v to. zdaj se mi počasi začne nov – skoraj – tako. Počasi! Malo se bom že predpripravila, ker čutim tak nov zagon, da bi rekla – letim na navdušenju intuicije. In ni samo veter – vesoljski pogon je! Seveda, če so angeli zraven!

Kako mi meditacija pomaga! Mislim, da je to ključno!

Pa to, da se lahko smejim vsem svojim norčijam!

Zadnjič sem rekla, da si želim močno znamenje, da bom vedela, da je vesolje na moji strani! in kaj se zgodi!!!

Danes je tudi že znamenje! Oblaki so oblečeni v moje najljubše barve! Pinki! Čakaj, vedno mislim, da je živo roza pinki. No živo roza so! In puhasto porazdeljeni, kot pena na kavici, samo, da je obrnjeno na glavo. Kot penica od zgoraj navzdol…

Pustimo to!

No! Želela sem močno znamenje, da mi vse Vesolje stoji ob strani!

In kaj se je zgodilo!

Gledala sem romantičen film!

Tam je potem bilo tako:

»Kaj nisi naveličana od tega veslanja proti toku? Kaj že nisi izmučena od tega? Kaj te ni to že izželo!? Prepusti se toku! Zaupaj!«

Zdaj bom razkrila svojo najljubšo razvado! Obožujem gledanje romantičnih filmov in komedij! In gledala sem jih vsak teden – celo več kot eno – skoraj pol leta! Odkar mi je teta povedala za skrivnost, kje jih najdem… In nikoli, nikoli v desetinah teh filmov ni bilo kaj tako nazornega! Za moje sporočilo!

Kako je mogoče, da sem dobila odogovr po samo dveh urah, ko sem prosila za njega!!!

Zato, ker me Vesolje ljubi! Ker mu lahko zaupam! Ker skrbi zame! Vedno! Vse je v moje najvišje dobro! vam rečem!!!

Ljubek pisan poln zaupanja dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je tukaj zate! Verjemi!

P.P.S.: Poslušaj svoje srce... https://youtu.be/9UYQTGQuXRE

0,0000000000000000000000000000000000000000000000000001

Gledala sem enega novega predavatelja. Ali navdihovalca. To bom povedala. Ima veliko dobrih idej. Tako dobre, da si nisem mogla nehati delati zapiske! Kako je to noro dobro!

Nekaj bom delila z vami!

Kdo sem?

Zjutraj se vprašajmo, kaj je moje poslanstvo?

Kaj je moja misija?

Kaj je legenda, ki jo jaz ustvarjam.

Kako lahko jaz pripomorem k boljšemu svetu?

Kaj je moj doprinos k svetu?

To so mi tako dobra vprašanja. Svetovna!

Torej.

Zdaj pa k stvari, ki mi je bila zanimiva. Nova. Pestra.

Samo sedel je in gledal občinstvo. Samo bil je tam!

Saj ne vem, ali je fenomenalno ali noro ali noro dobro!

Kot bi srkali eden od drugega tišino in uživali v njej. Z odprtimi očmi.

Poudarja, da bomo vse, kar iščemo, našli v tišini. Tam se bo vse, kar je resnično pokazalo. In kar je neresnično bo izpuhtelo.

Pa še nekaj je poudaril. Čakaj. Najboljše, da napišem, kdo to je. Saj še ne vem imena. Bom poiskala (https://www.youtube.com/watch?v=LSMzxYMRAko). Da se vas prime navdih od njega.

To pa se mi je zdelo presenetljivo dobro.

Smo duša. Zavest. Smo eno veliko prostranstvo. Brezmejni.

Koliko procentov tega, kdo smo v resnici, predstavljajo naše misli?

On je rekel, da je nič cela neskončno ničel in potem ena.

Za predstavo.

0,0000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000001

Tako, toliko del misli predstavljajo naše celote.

Koliko pozornosti pa jim pripisujemo?

Hm?

Ves čas!

Če smo ves čas v glavi. Poslušamo to norijo klepetanja, ki je tako majhen, neznaten delček nas! povežimo se z božanskim. To je naša prava narava! Navdušena sem! res!

Ljubek sladek neskončno dober srčkan ljubčkan dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Bodi kdo si, taka si najlepša! Bodi kdo si, tak si najlepši! Zaupaj si!

Iz čudovitega v čudovito...

Lepo življenje imam.

Čutim, da se udejanja la dolce vita!

Pa kaj si ti nor, kako je zabavno!

Včeraj sem bila na tako čudovitem izletu! Polnem dogodivščin! Tako smo se presmejali. Se navdušili nad ribnikom in se čisto prepustili pustolovščini. Zraven pa smo sli še pogledali grad! Na koncu pa seveda sladoled. Ali bolj v sredini! Bila je čista razigranost in kar tekali smo od ene najljubše stvari do druge!

Uh, že dolgo nisem tako uživala na soncu. Kar srkala sem toplino in toploto teh poletnih in sončnih dni.

Razigranost se kar pretaka naprej.

Včeraj sem brala Vadim Zelanda!

Pisal je o pesimistih. Pričakujejo, da se bodo zgodile slabe stvari in so v to prepričani, zato se jim slabe stvari zgodijo.

No, če pa si obratno. Prepričana sem, da se bo zgodilo dobro in to pričakujem, se potem res to zgodi.

Vem, da če imam nekaj planirano in potem ne gre vse po načrtu, htro izgubim ravnovesje. Zdaj samo preusmerim možgane, da v tem iščejo kaj dobrega. Naprimer presenečenje. Čudež. Dobro. Lepo.

Izjemno. Pozitivno. In potem taka situacija to tudi postane.

Vam pravim, da Vadim je poln modrosti. Kar navdušila sem se!

In res je potem dan bil prava pustolovščina! Izlet!

Kako imam rada to!

Je pa še nekaj. V vse vnašam ščepec ljubezni. Ali mogoče malo več.

Berem tudi seveda Kojca. Kojc je zakon!

Neverjeten je!

No pravi, da karkoli ljubiš, ti ne more prizadeti nič slabega. Primorano je, da se dvigne na tvoj nivo in kar daješ, se ti tudi vrača!

Torej, danes ljubimo z vsem srcem, ker se potem ljubzen vrača z vsem koncev!

Ne moreš, da ga ne bi imel rad, tega Kojca!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je izjemno zabavno. Čutiš to pustolovščino v zraku? Vabi te!

Zaželeno že dohiteva...

Včeraj sem prebrala nekaj tako zanimivega.

Ustavi se. Upočasni! Vse kar loviš, te bo dohitelo.

Res je!

Ni se mi treba nikamor muditi! Sploh ne! Lahko sem zdaj v tem trenutku, pijem kavo, gledam, kako sonce kuka skozi oblake in uživam.

Vse, kar je zame, me dohaja. Me bo dohitelo!

Kako osvobajajoča izkušnja!

Zdaj je čas, da še bolj uživam!

Zdaj je čas, da po drugi strani, še bolj naravnam svoje bitje na moje sanje.

In moje sanje so danes užitek. Sprostitev. Imam polno prebliskov, kaj še lahko delam, imam polno kreativnih idej. Lahko se usmerim tudi v to!

Včeraj sem sedela na sedežni, samo brala in tako uživala! Bilo je popolno!

Znanje kar srkam.

Zdaj sem na novem področju. Reality transurfing – Vadim Zeland!

Moram priznati, da mi je noro dobro! Sem še bolj v teoretičnem razlaganju, ampak že čutim moč od zadaj.

Bolj ko si želim kaj izsiliti, bolj sem dala temu pomembnost, bolj se to oddaljuje in se bo zgodilo ravno nasprotno. Kot bi motila naravno moč želje, da se sama uresniči s to trdno voljo in odločnostjo. Ni treba, da se mučim. Samo grem proti sovjim željam. Normalno, kot sem se odločila, da grem danes v knjižnico. Nič ni premlevanja, preveč obremenjevanja, samo grem.

Če tako pomislim, je podobno Kojcu mogoče je to povezano, da me zdaj oba privlačita. On opisuje podobno, enako. Bolj kot si za nekaj prizadevaš, in izsiljuješ, prej se bo zgodilo obratno od zaželenega.

Zato pusti, da se vse zgodi ob svojem božansko pravem času.

To pa pomeni potem zame, da bi mogla bolj zaupati. Morala.

Želim si zaupati!

Želja že ima v sebi moč, da se uresniči. Če ne ne bi niti prišla v mojo zavest. Prasila je vsemogočna. Torej je željo ustvarila prasila. Torej ima prasila tudi moč, da jo izpolni.

Kam pa zdaj pade moje izsiljevanje in prizadevanje. V nezaupanje, da se bo uresničilo. To ovira želi pot, da se uresniči.

Vdih! Izdih!

Poslušam svojo intuicijo. To je moj smerokaz proti željam! Lahko zaupam prasili? Lahko. Danes. Lahko. Samo danes lahko.

Ljubek sijoč pustolovski zabaven uresničen kreativen čaroben dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Brez isiljevanja želj danes! Dopusti, da se zgodijo zate!

P.P.S.: Tuka jpa že nov navdh! Naročite se na moj kanal... https://www.youtube.com/watch?v=nkaVB12GkBE

Vpijam...

Cenim, da sem tukaj v tem lepem trenutku. Še bolj poslušajmo svoje srce. Vodi me prav! Vodi me na srčno stran. To je moje veselje in moj užitek! Ljubim vsak delček sebe in se sprejemam. Ljubim vsak trenutek, ki mi je dan. Ljubim svoje življenje. V polnosti. Čutim z vsakim vlaknom mojega bitja, da me življenje ljubi.

Učim se zaupati. Ne morem priporočati bolj Kojca. Učbenik življenja. Občutek imam, kot da sva s pisateljem (bil in je toliko več!) razvila pravo bližino. Čutim, kaj mi želi povedati. Čutim, da sva si blizu. Čutim to sinhronost. Čutim, da je pisan zame. Še ga bom brala. Čutim to!

Nekaj sem prebrala in potem je vse tako enostavno. Lahko. Čisto enostavno in ljubko. Rada imam svoje lepo življenje. Čutim, da sem v nastajanju. Postajanju. Čutim, da lahko zaupam. Čutim, da sem lahko pristnost v vseh pogledih.

Če se samo naučim danes in si vzamem k srcu, da bolj zaupam Vesolju, je to to. Zaupam življenju. Vse je zame. Vse je točno tukaj zame. Ljubim svoje življenje v polnosti. Ljubim svoj dan, svoje izkušnje, vse v mojem življenju. Brez vsega tega ne bi bila danes, kjer sem.

Obožujem to! Obožujem, da lahko na vse gledam z ljubeznijo. In sem lahko ponosna nase. Vem. Danes je moj dan! Zdaj je moj čas. Zdaj! V tem trenutku! 

Ljubim svoje življenje in vse v njem. 

Pristnost. 

Pestrost.

Pisanost.

Rada imam dogodivščine, ki me spremljajo. Tako sem srečna. V polnosti. Kaj je moje življenje danes? Samo razcvet. Samo optimizem. Samo zaupanje. In še bolj si to želim vpiti vase. Še bolj želim biti prepojena z njim.

Ljubek sijoč pristen srečne srčen dan!

Cmok! Objem!

P.S.: Življenje je drzna pustolovščina ali nič!

Samo sem, cvetim...

Kaj pa danes, ko sem že na dotiku dopusta. Samo malo še. Čisto malo. Čisto pikico. Samo čisto malo. To je moje veselje. To je moja radost. To je moje veselje. Tako sem srečna in vznemirjena. Čisto. Popolnoma.

Imam si neke stvari za obnoviti. Seveda na računalniku. Ne vem, ali me skrbi. Ali ne. Kako pa bom to uredila? Bom. Tako. Za zabavo. Samo malo. In to si želim še bolj uresničiti.

Rada sem tukaj. V tem lepem trenutku. Zaupam.

Zaupam, da sem lahko tukaj. Zdaj.

Rada imam to veselje. Zaupam, da je v meni. Zaupam, da sem lahko točno to, kot sem.

Danes je moj dan za uživanje. Kopel. Čaj. Ne vem, zakaj to vedno povezujem skupaj. Ampak očitno je potrebno. Tako. Ker lahko. In ker spada skupaj. Potem spim kot angelček in ker mi je pomembno, da dobro spim.

Rada spim dobro.

Rada spim kot angelček. In sploh rada spim. To mi je v tako veselje. Uživam.

Jutri pa že novi projekti! In kako komaj čakam!?! Seveda!

Malo sem bila na sprehodu. Čisto kratkem. Vse tako lepo cveti. Božansko je! Vse je v roza in belem. Čaka me moja kavarna pod cvetočim drevesom.

Danes pa sem lahko samo tukaj v tem trenutku. Vse je, kot mora biti. Lahko sem čisto tukaj. Lahko sem čisto v tem lepem božanskem trenutku. Lahko sem čisto tukaj in sem lahko samo srečna in zadovljna. Saj tudi sem. v bistvu sem ful vesela, da imam čas ustvarjati. Tako sem srečna, da lahko delam resnično, kar me veseli. Resnično sem zadovoljna, da sem pristna in srečna in radostna v vsakem trenutku. Super mi je. Čas je, da sem lahko samo pristna. Lepo mi je. Zadovoljna sem. Pijem kavo. In dobra je. Res.

Odlično sem, in čas je, da sem še boljše. Odlično se počutim v teh trenutkih tukaj.

Moje življenje je lepo in sem srečna. Ljubko mi je.

Sem lahko še bolj pristna danes? Se lahko še bolj zabavam? Sem lahko v svoji mirni energiji? Sem lahko osredotočena? Sem lahko srečna kljub vsemu? Seveda. Danes je moj dan!

Danes je najlepši dan do zdaj.

Ljubek srčen srečen dan!

Cmok! Cmok!

P.S.: Življenje te ljubi. Zaupaj!

P.P.S.: Navdih... https://www.youtube.com/watch?v=hVj6Z1qMk2M&list=UUo7Ak3TEXh8uIgZlvvXu2TQ

Povabilo k branju... Martin Kojc, Učbenik življenja, tretji teden

Včasih me knjiga zapelje v svet, ki je bolj smiseln. Bolj poln zaupanja, notranje gotovosti. Sozvočje z mojim srcem. To je zame definitivno knjiga Učbenik življenja, Martina Kojca (Ljubljana 2002, Domus). Božansko! Res priporočam branje.

Tu pa je samo preokušanje. Samo ščepec celote, ki je uvid v svežino življenja.

»Kako si človek pridobi samo po sebi utemeljeno prepričanje?

Samo po sebi utemeljeno prepričanje oziroma resnično znanje, doseže človek s spoznanjem.

Želja se mu izpolni enostavno kot darilo.

Dva življenjsko važna zakona:

1. Če hočemo izsiliti zdravje ali uspeh, smo lahko vselej prepričani, da bo prišlo do bolezni ali neuspeha oziroma bosta še trajala.

2. Če hotenje in hrepenenje po zdravju ali uspehu molči, smo lahko vselej prepričani, da imamo zdravje ali uspeh, oziroma bosta prišla in trajala.

Iz tega vidite, da ne smemo dobrega zdravja, blagostanja, sreče, uspeha in podobno iskati v potrjevanju (uveljavljanju), temveč v zanikanju (zatiranju) človeškega hotenja.

Šele ko zdravja in uspeha ne izsiljujemo več, bo prišlo: in zdravje in uspeh. Sreča pride šele potem, ko smo se ji odrekli.

Ničesar hoteti – pomeni vse zaželeno dobiti.

Tako se človek nenehno razvija v višje, popolnejše in srečnejše bitje. Razvoja pa je odvisen od trpljenja. Vse hotenje izvira iz potrebe, iz pomanjkanja, iz trpljenja. Če bi ne bilo trpljenja, bi ne bilo razvoja, torej tudi ne odrešitve. Čim bolj razvit in inteligenten je človek, tem bolj intenzivno je zaradi tega trpljenje, tem bližja je hkrati njegova odrešitev.

Šele v trpljenju lahko spoznamo naše napake in zmote, trpljenje pospešuje naš razvoj, nas vodi zmerom bliže k odrešitvi, to se pravi k spoznanju resnice, ki potem odstrani trpljenje in na njegovo mesto spokojnost, mir in samoumevnost. Šele s spoznanjem resnice pride človek do prepričanja, da se bo zaželeno zgodilo.«

Globine so vedno bolj razkrite. Čar je v enostavnosti in preprostosti. Branje Učbenika življenja mi je čisto zlezlo pod kožo. Vse je res!

Ljubek sijoč pristen dan!

Cmok! Objem!!!

P.S.: Življenje te ljubi. Tu je zate! Na tvoji strani! 

Iskrica!? Plamen!!! Ogenj!!!!!!!

Nekaj lepega je na prazničnosti. Kot bi nevidna lepota še bolj postajala otipljiva. Notranja svetloba sije navzven v vseh sovjih mavričnih barvah. Srčnost se prebuja in se širi okoli nas. Srce je glavni kompas. Potem tudi življenje dobi drugačne razsežnosti.

Si upam biti danes srečna ne glede na vse? Kam me vodi pot? Kam me vodi ta igrivost dneva? Čutim, da se prižiga notranja iskrica, ki tako veselo skače v plamenih. Maham s to čarobno palčko. Uresničuje mi vse moje želje kar sama od sebe. Vse sem. dovolj sem. Ljubim. Ljubljena sem. Pisateljica. Čutim, da je vedno bliže. Vse. Zato se mi nikamor ne mudi. Lahko uživam v teh lepih trenutkih. Zdaj. Zdaj sem lahko srečna in lahko samo zaupam, da bo vse prišlo ob pravem času. Vse, kar je namenjeno, se bo zgodilo. Se že odvija.

Danes sem celo noč sanjala. Imela sem toliko doživetih zgodb. Polnih. Drugačnih. Vse mogoče se mi je sanjalo. Podzavest mi je jasno pririsala vse, o čemer nezavedno razmišljam. Opuščam staro. Opuščam, kar mi več ne služi. (Pa si res upam? Na nek način čutim, da mi staro služi, vsaj temu, da ne rabim še bolj odpreti srca in delati, kar me res veseli. Če res ne bi služilo nečemu, bi že davno vse to opustila.)

Kolegice smo se vozile prejšnji teden do nakupovalnega središča, ki ni tako zelo oddaljeno. Po poti smo srkale kavo. Vsaka je potegnila eno karto Ljubezenskih angelov Doren Virtue. Kako zanimivo. Čisto sem že pozabila na to. Ne spomnim se naslova, ampak mi je pisalo, da naj zapišem vse na list, potem pa zažgem. Obredno. Tako se rešim te stare energije.

Vem, veliko sem doživela v odnosih. Vse so bile odslikave mene, v tistem trenutku, nekih vzorcev. Ampak moje srce je žerjavica. Vsak trenutek je svež. In ogenj je lahko podkuriti v kres!

Mogoče pa bi danes res naredila to vajo! Zase. Opuščanje starega je svežina, ki jo ta meglica zakriva. Naj se razkadi!

Ljubek sijoč pristen srečen dan!

Cmok! Objem!

P.S.: Moje življenje je tako lepo. Komaj čakam to pustolovščino, da se nadaljuje. Ampak že zdaj če čudovita. Poslušam svoje srce vedno bolj in mu sledim. Pa ti? Kam te vodi? Prebujajmo srečnost v sebi.Queen - I Want To Break Free (https://www.youtube.com/watch?v=f4Mc-NYPHaQ)

Razkošje!

Kako sem hvaležna, da imam danes čas za raziskovanje. Komaj čakam, da se peljem do gradu! Juhu! Tam pa je tako božanski razgled!

Še bolj pa me veseli, da imam čas za raziskovanje duše! To pa mi je čisto razkošje. Jaz. Tišina. Ali nežna glasba. Nešteto prostih listov za pisanje. Raziskovanje globina moje duše. Igrivosti. Srčnosti. Ljubezni. Rada odkrivam svežino in živost v sebi!

Moje življenje je dragoceno! Danes! Tukaj! Danes je tudi čas za razvajanje! Tako polno kopel sem si natočila, da sem bila cela potopljena v vodi. Začelo se je tako, da sem si natočila prevročo vodo. Potem pa sem morala dolivati toliko mrzle. To pa je bilo razkošje!

Preurejala sem si stanovanje! Zdaj pa imam luksuz! Tako prostorno je! Diha! Toliko svetlobe je v njem! pravi užitek! Prav prosojno je za svetlobo!

Kaj pa jaz!? Sem kaj prosojna za sijaj v meni? Mu dopuščam kaj, da se izrazi? Sije skozi mene… Lahko zažarim v lučkah pisanih kot na božičnem drevescu! Tako lepo barvito sijejo v temi. Kaj pa jaz? Sijem v svojih pristnih barvah? Tako uživam danes, kot že dolgo nisem! Prav vzela sem si čas zase! Prav namenoma! Brez dolgega (ali kratkega) seznama. Samo sem. in šla bom samo tja, kamor me vleče! To pa je razkošje, ki si ga bi rada večkrat privoščila! Čista lepota!

Res je fajn! To pa je čisto razkošje! Počutim se tako zadovoljno! Lepo življenje si ustvarjam! Prav uživam v njem! Počutim se kot bi gledala stoto epizodo nadaljevanke, ki pa ima srečen kones. Ampak že danes je prav zanimivo!

Kam me vodi pot danes? Kam me vodi srce? Grem? Pridi!

Ljubek srčen prazničen ljubek kičasto srečen pocukran ljubek dan!

Cmok! Objem!

P.S.: Lepo je, ko sem lahko samo jaz, pristna. To pa mi je največji privilegij v življenju sploh! Barvitost mene se izraža vsepovsod skozi srčnost, toplino, prijateljstvo. Tako je! Naj še bolj napolnijo naša življenja resnične vrednote. Papa Americano  (https://www.youtube.com/watch?v=ZXyEiGnkYms)

Kam!?!

Kako uživam v klepetu. Brala sem tako zanimivo knjigo. Ni bila niti malo podobna meni. Nič. (Malo!)

Ampak bistvo je pa bilo izjemno. Sporočilo je bilo izjemno. Poistovetila sem se z deli, čisto, ko je sledil svojemu srcu, ne glede na vse. Neprecenljivo. Bom se čisto posvetila tej knjigi, ker si res zasluži prostor čisto zase.

Rada pogledam kak dober film. Ampak zadnje čase odkrivam mojo strast, branje knjig. Saj berem vsak dan nekaj. To je sigurno, kot sončni vzhod in zahod zjutraj. Samo tako, da celo knjigo preberem na mah. Ne izpustim je iz roke, dokler nisem čisto do konca, to pa sem že skoraj opustila. Večer sem brala tako dolgo, da je nisem prebrala do konca! Padem čisto v zgodbo in ne morem nehati. To pa obožujem. Razplet. Še prej zaplet. Čisto srčno pisanje.

No, saj kak dober film bom tudi pogledala!

Kako mi je fajn biti to, kar sem. Ne, kar sem. Kdo sem. Kot duša. Naj postajam vedno bolj pretočna za dušo, se pretaka skozi mene. Naj sije s svojo svetlobo in lepoto v polnosti. Uživam v tem.

Včeraj mi je kolega rekel, da imam modre oči. Tako modre, čisto modre. Res? Vedno sem mislila, da imam sivo modre. Kako mi je to fajn. Pač polepšal mi je dan. Čeprav je tako vseeno, kake oči imam. To sem jaz.

Kaj zdaj mi točno to? Kaj je že tu tema? Vem. Pridejo taki dnevi. In zdaj že komaj čakam, da grem na kosilo! Kako se že veselim! Božansko! Klepet. Sproščenost. Igrivost. Pristnost. Radost. Veselje. Smeh. Zgodbe. Pestrost. Lahkotnost. Dobra hrana polna okusov. Mogoče zato ne morem tako zbrano pisati. Uh, saj bo! Veselje pa tako! Moje najljubše osebe bodo na kupu!

Ljubek kičasto lep prazničen dan!

Cmok! Objem!

P.S.: Srce je moj kompas danes! Tako je! Pa tvoje srce, kam te vodi!? Mišo Kovač Kolajna od zlata (https://www.youtube.com/watch?v=HeMrCjZ9pwQ)

Srečnost v vidiku...

Kako cenim, da sem videla sončni vzhod. Saj vem. Nič kaj takega! Meni pa se srce tako razveseli. Tako sem zadovoljna! Tako sem srečna! Tako obožujem sončne vzhode! Sploh pozimi! Bil je čisto na južni strani! Smer proti morju! (Kaj je to verjetno kaki namig? Me vleče!? Veš, da me! Kako lepo šele mora biti doli, če je že tu čista popolnost! Že slišim valovanje morja!)

Vse ob pravem času!

Kake projekte imava doma! Neverjetno! Vse je šlo kar nekam, potem pa je nepričakovano dobro izpadlo! To pa je bil tak užitek! Ne moram povedati, kako še bolj cenim zdaj svoje stanovanje! To pa je čista milina! Zavetje. Zame. Za moje ljube. Rada sem doma. Čeprav pa rada raziskujem okoli. Dolgo že ne želim biti doma. Vsaj nekam me vleče. Na kavo. Ali na sprehod. Na kak grad. Ali k morju. Ali v kako lepo mesto. Na razstavo. Na literarne večere. Naokoli. Potem pa sem najbolj srečna, da pridem domov. In naprej uživam.

Ob knjigi. Branju. Pisanju. Kakem dobrem filmu. Rada imam svoje dneve. Božansko!

Kaj ni zanimivo, da ko začnem razmišljati o nečem, kar mi ni tako pri srcu, se še spomnim drugih podobnih stvari. Velja pa tudi obratno, če pa razmišljam stvari, ki pa so mi pri srcu, pa se še jih več podobnih pridruži. Kaj si želim bolj? O čem si želim bolj razmišljati? Kaj me bolj vleče? Če si se že vsaj malo manj pritoževala, bi že bilo boljše. (Ponavadi me potegne kakšna pripomba. Seveda imam tudi jaz kaj povedati na to temo. Sploh, če sem že prej doma razmišljala o tem in se mi to kar ponavlja. Uh. Potem pa na polne zagrizemo v to. Pa to nisem jaz! To mi ni podobno! Če pa je tako fajn! Nič ni fajn! Si želim še več tega?! Potem pa uživaj!) In če bi bolj opazila stvari, ki pa so mi všeč, bi že bilo odlično. To je potem tisto pravo. To je tisto, kdo sem jaz.

Ljubek najboljši dan do zdaj!

Cmok! Objem!

P.S.: Cenim, kar sem. danes. Zdaj. V tem trenutku. Zdaj sem že mojstrovina. Pristnost. Srčnost. Lepota. Duša. Srce mi je kompas! Poslušajmo svoje srce! Tako je! Here comes Santa Claus (right down Santa Claus Lane) - Elvis Presley (https://www.youtube.com/watch?v=OIF_rXj7mag)

Dobro je!

Teta Frida, Maribor, december 2018

Rada imam to prazničnost. Včeraj sem se peljala mimo stranske ulice našega lepega mesta. Tako bogato je bila okrašena. Razvejana drevesa so imela lučke vse po njih. Kot bi jih kdo posul s svetlečimi sijočimi diamanti! Med tem razkošjem pa so še bile živo redeče ogromne krogle. Lepo so žarele. Danes si želim tja. Še bolj! To pa je razkošje našega mesta. Lahko najdeš kaj izjemno lepega na nepričakovanem mestu. Zna presenetiti.

Zdaj pa tako uživam bo kavi. Taki. Čisto zame. Z riževim lešnikovim napitkom. Dobra je. In še velika skodelica je! To pa šteje. Nekako dobro je priti pisati med ljudi. Imajo tako lepo vse okrašeno. V lučkah. In božičnih kroglah zlate barve. Vse okoli mene je vrvež, v meni pa mir.

Rada pišem. Končno imam zdaj čas, da res lahko. Tako v miru. In prosto namenjam samo temu. To je dobro. Dobro za mojo dušo.

Kako zanimivo mi je to, da nekatere knjige pustijo pečat. Druge pa samo preberem in vem, v srcu vem. Z vsem bitje vem, da si še bolj želim uresničevati sebe. Pa tudi to, da se je vredno podati na srčno pot. Sreče. Svobode ustvarjanja. Radostno rast.

Kam me danes kliče srce?

Ljubek poetično srečen dan, moje drage, moji dragi!

Cmok! Objem!

P.S.: Moje življenje je polno lepote. Želim poetičnost v sebi spodbujati, jo podkuriti, da se še bolj razplameni. Srečnost, toplina, duša, ljubezen, srčnost naj se razcvetijo v meni. Kaj pa si ti želiš zase? Tako je! Zdaj pa to tkimo to danes v ta dan! Poetičen dan! Mišo Kovač - Ti si za me rođena  (https://www.youtube.com/watch?v=Od5GtsdeSlM)