Pač rada imam učenje!

Kako zanimivo se vse dogaja. Kaj? To se je zgodilo!? Dobro! Kaj se že spet dogaja! Dobro!

V sebi želim pomiriti kraljico drame!

Vse je dobro!

Vse je dobro!

In čisto vse je dobro!

Te besede Sarah Ban Breathnach mi vedno pomagajo! Navdajajo me z novim upanje. Pomirijo me. Vdihnem. Izdihne. Vse je spet dobro!

Veš, Kojc ima tudi taki učinek na mene. Zjutraj sem poslušala stari video iz mojega youtube programa Kateja (Martin Kojc: Učbenik življenja: 1. lekcija https://youtu.be/26oq4IM9RvI) in bilo mi je v veselje, da sem osvežila modrosti. Rad ga imam. Hvaležna sem, da je vse podal na preprost, a zelo jasen način!

Kaj češ, ne morem, da ne bi imela rada navdiha!

Zdaj se otresam vseh ovir, ki so mi stale na poti, da bi zares ustvarjala! Hvaležna sem za nov začetek. Hvaležna sem, da sem vse tako dobro sprejela in da zdaj lahko nadaljujem s čistim listom. Ali vsaj, da lahko obrnem novo stran!

Kaj zate pomeni nov začetek?

Ljubek radosten nagajiv lahkoten vesel igriv pristen živahen jasen kreativen srčkan dan!

🌷 P.S.: Življenje je prelepo, da bi ga zapravljali za neumnosti! Kaj se zavedaš, kako dobro ti gre v resnici!?! Sledi svojemu srcu. Čas je, da se prerodiš!

Oaza znotraj srca...

Danes ni nič več nemogoče.

Martin Kojc

Res je!

Vseeno pa ni življenje nakupovalno središče za ego, kjer si želimo novih in novih stvari. Življenje je pustolovščina, ne allinclusive projekt. Nikoli ne veš, kje te čaka čarobna vila ali škrat (Bolfenk). Nikoli ne veš, vedno je presenečenje.

Imam pa otok, oazo znotraj srca, ki je mirna. Moja duša. Moje višje vodstvo. Samo stik najdem s tem. Meni je to vedno dala narava. Pa slikanje, pa pisanje, pa tudi branje. Čeprav tu imam valove navdušenja, ko strastno berem in ne morem brez knjig, potem pa rabim odmik od vseh informacij. Mogoče, da vse prebavim in vidim, kaj je res v resonanci z mojim srcem.

Nekaj pa mi še pomaga. Meditacija. Zdaj je ena tako dobra z Oprah in Deepakom. Bom jo prilepila tukaj.

To me pa čisto umiri.

In čas imam za to. to je povezovanje s svetlobo v meni. Ko se obrnem k svetlobi, so sence za mano.

Ljubek sijoč pristen igriv sijoč smehljajoč dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je čista radost in radost smo mi! Sprejmimo povabilo! Zdaj!

Hvala! Brez tebe bi bilo veliko bolj dolgočasno!

Danes pa praznujemo!

Čestitke vsem mamam!

Kako sem srečna, da sem mama. Najbolj pa sem srečna, da imam mamo. Pa seveda sem srečna, da sem imela babico. To pa je bil balzam za dušo. No, zdaj pa še imam mamo. Hvaležna sem, da se lahko vse pomeniva in da nam je super skupaj. Rada imam, ko greva na kavo skupaj in se pogovarjava. Sploh take globoke teme. O vsem. In sploh o notranjosti.

Tako sem hvaležna, da je ravno moja mama, moja mama.

Vedno pa sva si skupaj kupili dobre čevlje. Tako je bilo tudi na zadnje. Tudi to je super. Čevlji so najina skupna strast. Že od nekdaj. Čeprav sva včasih imeli samo pik na Peko. Tam pa sva vedno kaj našli. Vedno! To pa je bila kvaliteta.

Že samo občutek, da je tu, da jo lahko pokličem ali da ona pokliče mene je dragocen.

Koliko so naši starši dali za nas. Toliko energije. No, preživeli smo skupaj vse drame! Zdaj pa je čas, da ustvarjamo svojo dramo.

Sem pa neskončno hvaležna za sovjega sina. Čutim, kako me ima rad z vsem srcem in kako imam jaz rada njega bolj kot vse na svetu. Starševstvo je definitivno obogatilo moje življenje in me poglobila kot osebo. Vedno izvem resnico in se ne morem skrivati za lepimi besedami. Starševstvo so dejanja. Najbolj pa prisotnost, da sem točno tu, z njim.

Kako čas mine. Spomnim se, kako sva traktorje vozila v peskovniku, orala njive in kosila travo. Zdaj pa se pogovarjava po telefonu in ga je tako lepo slišati.

Rada sem mama. In nič ni v popolnosti, ker sem daleč od tega. Sem pa najboljša mama, kar sem lahko, v tem trenutku. Sem dovolj dobra mama.

Nič pa ni bolj res, da si samo želim, da bi bil sin srečen. Tako si moji starši tudi želijo zame. Vem!

Ljubek sijoč srčkan srečen dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je čista radost in veselje, le zate. Hvaležna sem za vse ljudi v svojem življenju, ki ga delajo še bolj bogatega in srečnega in zabavnega in norčavega. Res, vrednega živeti!

Gradimo ali rušimo? Obračamo obraz prosti svetlobi?

Nekaj bi samo napisala. Zdaj gre zares. Saj ne! Če vam rečem! Generalka je mimo, vaje so mimo, priprave so mimo. Kje ste? Ste v luči ali v temi? Ste v upanju ali vsaj pozitivnem pričakovanju ali strahu? Kaj prispevate k celotnemu svetu?

Zares gre!

Imamo celotno zavest, kolektivno, smo kot ena velika krogla energije. Kaj dolivate k tej energiji?

Mislim, da je zdaj še bolj čas za meditacijo, molitev, sprehode v naravi, ustvarjanje, branje dobre knjige, tai chi (upam, da sem prav napisala), reiki, ples, dobro kuhanje…

Karkoli vas pomirja in vas spravlja dobro voljo. Igra z otroci! Nagajivost živali! Zdaj kot kdajkoli prej potrebujemo moč, da jo usmerimo v to, kar nam je pomembno. Ne bodimo sivi! Obrnimo se k luči in tem bo ostala za nami.

Kot bi rekel Kojc, misli določajo vso našo usodo, odloča o vsem materialnem in je zato zmožna naše telo, ta kompleks milijonov celic, graditi ali rušiti.

Kdaj pa delamo mi? Gradimo ali rušimo? Začnimo pri sebi.

Mi smo luč!

Mi imamo moč, da prispevamo k luči!

Ljubek sijoč pristen nagajivo lep srčkan sladek dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je čista ljubezen! Zdaj! Zaslužimo si dobro življenje v luči!

Kojc za zdaj!

Kako zanimivo! Spet berem Kojca. Martina Kojca. Učbenik življenja! Kot bi bil napisan za zdaj. Za današnje čase. Zdaj vem, zakaj se mu reče učbenik. Bolj kot vadim po njem, bolj razumem, kar je v njem. Upam, da potem bolj živim tako. Trudim se. Pa saj sam reče, da sprememba ni lahka.

No, piše.

Vedno, ko je boj med voljo in domišljijo, domišljija zmaga. Zares! Torej, kar si predstavljamo, zmaga.

Kje je naš fokus? Kaj si lahko predstavljamo?

To, kar iščemo, to najdemo.

Kaj iščemo, dobro, pozitivno ali slabo? Negativno?

Se pritožujemo? Ali iščemo lepoto?

Nič ni dobro ali slabo. Samo je.

Pomembno pa je, kaj gledamo.

Ne vem, zakaj imam tak občutek, da vedno preberem kaj novega. Kot bi čisto na novo brala! Pa jo berem vsaj petič ali šestič.

Misli so gonilna sila, močnejša kot sto konjev ali konjskih moči! Tako pravi Kojc. In verjamem!

Kaj si predstavljamo, to je.

No, bolj in večkrat si to prestavljamo, bolj je utrjeno.

Prepričanja! Ta tema še je le zanimiva.

Bolj kot v nekaj verjamemo, bolj se to uresničuje. Bolj to opazimo vsepovsod in bolj smo še trdni v to. Lahko verjamemo, da smo rojeni pod srečno zvezdo. In to potem vedno bolj zaupamo, kot nam okoliščine potrjujejo, ker to želimo videti, verjamemo in to se nam dogaja. Vse se nam dogaja v prid.

Kaj pa če verjamemo obratno? Da smo rojeni pod nesrečno zvezdo? Potem to opazimo vsepovsod in to vodi v še več nesreče. To se nam potrjuje. Zato misli odločajo, kam usmerjamo pozornost in kaj verjamemo.

Če pa nam nekaj ni všeč, lahko spremenimo. Čimveč krat si predstavljajmo sebe drugače. Na vse možne načine. Potem pa nam to postaja bolj naravno, novo mišljenje in počasi to bolj postajamo.

Zdaj pa praksa! Vadimo to! zares!

Ljubek sijoč pristen iskreno lep zanimiv dan poln sijaja!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje te ljubi. Dopusti mu!

Ker mu lahko zaupam!

Kako rada imam praznovanja! Letos smo nazdravljali z ananasovim sokom, ki ga obožujem! Oooooo-oooo-pa! Vem, še vedno rada nazdravljam.

S kavico pa smo nazdravljali čin-čin. Tako za hec!

To me pa vedno tako zabava!

Pa če ni življenje lepo! zdaj! zabavno! Ljubim vsak košček njega!

Kako sem lahko danes bolj sveža? Kako sem danes lahko bolj pristna? Kako sem lahko vse, kar me niso naučili, da delam avtomatsko? Kako pustim duši, da res sije iz mene!

Slišala sem, da imamo v življenju sedem letne cikle – od Roberta Holdena. In verjamem v to. zdaj se mi počasi začne nov – skoraj – tako. Počasi! Malo se bom že predpripravila, ker čutim tak nov zagon, da bi rekla – letim na navdušenju intuicije. In ni samo veter – vesoljski pogon je! Seveda, če so angeli zraven!

Kako mi meditacija pomaga! Mislim, da je to ključno!

Pa to, da se lahko smejim vsem svojim norčijam!

Zadnjič sem rekla, da si želim močno znamenje, da bom vedela, da je vesolje na moji strani! in kaj se zgodi!!!

Danes je tudi že znamenje! Oblaki so oblečeni v moje najljubše barve! Pinki! Čakaj, vedno mislim, da je živo roza pinki. No živo roza so! In puhasto porazdeljeni, kot pena na kavici, samo, da je obrnjeno na glavo. Kot penica od zgoraj navzdol…

Pustimo to!

No! Želela sem močno znamenje, da mi vse Vesolje stoji ob strani!

In kaj se je zgodilo!

Gledala sem romantičen film!

Tam je potem bilo tako:

»Kaj nisi naveličana od tega veslanja proti toku? Kaj že nisi izmučena od tega? Kaj te ni to že izželo!? Prepusti se toku! Zaupaj!«

Zdaj bom razkrila svojo najljubšo razvado! Obožujem gledanje romantičnih filmov in komedij! In gledala sem jih vsak teden – celo več kot eno – skoraj pol leta! Odkar mi je teta povedala za skrivnost, kje jih najdem… In nikoli, nikoli v desetinah teh filmov ni bilo kaj tako nazornega! Za moje sporočilo!

Kako je mogoče, da sem dobila odogovr po samo dveh urah, ko sem prosila za njega!!!

Zato, ker me Vesolje ljubi! Ker mu lahko zaupam! Ker skrbi zame! Vedno! Vse je v moje najvišje dobro! vam rečem!!!

Ljubek pisan poln zaupanja dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je tukaj zate! Verjemi!

P.P.S.: Poslušaj svoje srce... https://youtu.be/9UYQTGQuXRE

Zaželeno že dohiteva...

Včeraj sem prebrala nekaj tako zanimivega.

Ustavi se. Upočasni! Vse kar loviš, te bo dohitelo.

Res je!

Ni se mi treba nikamor muditi! Sploh ne! Lahko sem zdaj v tem trenutku, pijem kavo, gledam, kako sonce kuka skozi oblake in uživam.

Vse, kar je zame, me dohaja. Me bo dohitelo!

Kako osvobajajoča izkušnja!

Zdaj je čas, da še bolj uživam!

Zdaj je čas, da po drugi strani, še bolj naravnam svoje bitje na moje sanje.

In moje sanje so danes užitek. Sprostitev. Imam polno prebliskov, kaj še lahko delam, imam polno kreativnih idej. Lahko se usmerim tudi v to!

Včeraj sem sedela na sedežni, samo brala in tako uživala! Bilo je popolno!

Znanje kar srkam.

Zdaj sem na novem področju. Reality transurfing – Vadim Zeland!

Moram priznati, da mi je noro dobro! Sem še bolj v teoretičnem razlaganju, ampak že čutim moč od zadaj.

Bolj ko si želim kaj izsiliti, bolj sem dala temu pomembnost, bolj se to oddaljuje in se bo zgodilo ravno nasprotno. Kot bi motila naravno moč želje, da se sama uresniči s to trdno voljo in odločnostjo. Ni treba, da se mučim. Samo grem proti sovjim željam. Normalno, kot sem se odločila, da grem danes v knjižnico. Nič ni premlevanja, preveč obremenjevanja, samo grem.

Če tako pomislim, je podobno Kojcu mogoče je to povezano, da me zdaj oba privlačita. On opisuje podobno, enako. Bolj kot si za nekaj prizadevaš, in izsiljuješ, prej se bo zgodilo obratno od zaželenega.

Zato pusti, da se vse zgodi ob svojem božansko pravem času.

To pa pomeni potem zame, da bi mogla bolj zaupati. Morala.

Želim si zaupati!

Želja že ima v sebi moč, da se uresniči. Če ne ne bi niti prišla v mojo zavest. Prasila je vsemogočna. Torej je željo ustvarila prasila. Torej ima prasila tudi moč, da jo izpolni.

Kam pa zdaj pade moje izsiljevanje in prizadevanje. V nezaupanje, da se bo uresničilo. To ovira želi pot, da se uresniči.

Vdih! Izdih!

Poslušam svojo intuicijo. To je moj smerokaz proti željam! Lahko zaupam prasili? Lahko. Danes. Lahko. Samo danes lahko.

Ljubek sijoč pustolovski zabaven uresničen kreativen čaroben dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Brez isiljevanja želj danes! Dopusti, da se zgodijo zate!

P.P.S.: Tuka jpa že nov navdh! Naročite se na moj kanal... https://www.youtube.com/watch?v=nkaVB12GkBE

No, tako je to! Prasila. Želje. Intuicija.

No, zdaj pa Kojc na temo izpolnjevanja želja.

Gremo po vrsti, ker mislim, da sem doživela globoko spoznanje!

Kojca sem prebrala verjetno petkrat. In očitno, da je zdaj pravi čas, da ga slišim!

Obstaja prasila.

Vem! Verjamem! Čutim!

Potem se del te prasile izrazi kot jaz.

Dobro. Dobro. Dobro! Da!

Potem mi prasila z željami pove, kaj je meni, zame namenjeno!

Kaj pa to!!!

Noro dobro!

In prasila je vsemogočna, tudi ta del, ki je namenjen meni. Torej so želje volja prasile zame!

Pa kaj ni to popolnost!

Samo jih neham ovirati in se mučiti n se za njih boriti. Vse pride ob pravem času.

Tu pa nastopi tudi del prasile, ki upravlja moje življenje, saj me vodi skozi intuicijo, prebliske, skozi vse ovire in okoli ovir, ki prihajajo! Ali so že tukaj!

Pa kaj to je čisto noro! Noro dobro! Čisto sem navdušena!!! Jupi! Življenje te ljubi! Kak se meni dogaja!

Ljubek sijoč pristen unikaten srčkano lep dan!

Cmok! Cmok! Objem!

P.S.: Vse je zate!!! Res!!! Resss!!!

P.P.S.: Tu pa je zdaj nov kanal... v slovenščini... naročite se... za navdih...  https://youtu.be/NCjIza2Fyk8

Vpijam...

Cenim, da sem tukaj v tem lepem trenutku. Še bolj poslušajmo svoje srce. Vodi me prav! Vodi me na srčno stran. To je moje veselje in moj užitek! Ljubim vsak delček sebe in se sprejemam. Ljubim vsak trenutek, ki mi je dan. Ljubim svoje življenje. V polnosti. Čutim z vsakim vlaknom mojega bitja, da me življenje ljubi.

Učim se zaupati. Ne morem priporočati bolj Kojca. Učbenik življenja. Občutek imam, kot da sva s pisateljem (bil in je toliko več!) razvila pravo bližino. Čutim, kaj mi želi povedati. Čutim, da sva si blizu. Čutim to sinhronost. Čutim, da je pisan zame. Še ga bom brala. Čutim to!

Nekaj sem prebrala in potem je vse tako enostavno. Lahko. Čisto enostavno in ljubko. Rada imam svoje lepo življenje. Čutim, da sem v nastajanju. Postajanju. Čutim, da lahko zaupam. Čutim, da sem lahko pristnost v vseh pogledih.

Če se samo naučim danes in si vzamem k srcu, da bolj zaupam Vesolju, je to to. Zaupam življenju. Vse je zame. Vse je točno tukaj zame. Ljubim svoje življenje v polnosti. Ljubim svoj dan, svoje izkušnje, vse v mojem življenju. Brez vsega tega ne bi bila danes, kjer sem.

Obožujem to! Obožujem, da lahko na vse gledam z ljubeznijo. In sem lahko ponosna nase. Vem. Danes je moj dan! Zdaj je moj čas. Zdaj! V tem trenutku! 

Ljubim svoje življenje in vse v njem. 

Pristnost. 

Pestrost.

Pisanost.

Rada imam dogodivščine, ki me spremljajo. Tako sem srečna. V polnosti. Kaj je moje življenje danes? Samo razcvet. Samo optimizem. Samo zaupanje. In še bolj si to želim vpiti vase. Še bolj želim biti prepojena z njim.

Ljubek sijoč pristen srečne srčen dan!

Cmok! Objem!

P.S.: Življenje je drzna pustolovščina ali nič!

Povabilo k branju... Martin Kojc, Učbenik življenja, tretji teden

Včasih me knjiga zapelje v svet, ki je bolj smiseln. Bolj poln zaupanja, notranje gotovosti. Sozvočje z mojim srcem. To je zame definitivno knjiga Učbenik življenja, Martina Kojca (Ljubljana 2002, Domus). Božansko! Res priporočam branje.

Tu pa je samo preokušanje. Samo ščepec celote, ki je uvid v svežino življenja.

»Kako si človek pridobi samo po sebi utemeljeno prepričanje?

Samo po sebi utemeljeno prepričanje oziroma resnično znanje, doseže človek s spoznanjem.

Želja se mu izpolni enostavno kot darilo.

Dva življenjsko važna zakona:

1. Če hočemo izsiliti zdravje ali uspeh, smo lahko vselej prepričani, da bo prišlo do bolezni ali neuspeha oziroma bosta še trajala.

2. Če hotenje in hrepenenje po zdravju ali uspehu molči, smo lahko vselej prepričani, da imamo zdravje ali uspeh, oziroma bosta prišla in trajala.

Iz tega vidite, da ne smemo dobrega zdravja, blagostanja, sreče, uspeha in podobno iskati v potrjevanju (uveljavljanju), temveč v zanikanju (zatiranju) človeškega hotenja.

Šele ko zdravja in uspeha ne izsiljujemo več, bo prišlo: in zdravje in uspeh. Sreča pride šele potem, ko smo se ji odrekli.

Ničesar hoteti – pomeni vse zaželeno dobiti.

Tako se človek nenehno razvija v višje, popolnejše in srečnejše bitje. Razvoja pa je odvisen od trpljenja. Vse hotenje izvira iz potrebe, iz pomanjkanja, iz trpljenja. Če bi ne bilo trpljenja, bi ne bilo razvoja, torej tudi ne odrešitve. Čim bolj razvit in inteligenten je človek, tem bolj intenzivno je zaradi tega trpljenje, tem bližja je hkrati njegova odrešitev.

Šele v trpljenju lahko spoznamo naše napake in zmote, trpljenje pospešuje naš razvoj, nas vodi zmerom bliže k odrešitvi, to se pravi k spoznanju resnice, ki potem odstrani trpljenje in na njegovo mesto spokojnost, mir in samoumevnost. Šele s spoznanjem resnice pride človek do prepričanja, da se bo zaželeno zgodilo.«

Globine so vedno bolj razkrite. Čar je v enostavnosti in preprostosti. Branje Učbenika življenja mi je čisto zlezlo pod kožo. Vse je res!

Ljubek sijoč pristen dan!

Cmok! Objem!!!

P.S.: Življenje te ljubi. Tu je zate! Na tvoji strani! 

Povabilo k branju... Martin Kojc, Učbenik življenja, drugi teden

Minilo je kar nekaj časa, ko smo skupaj brali prvo lekcijo. Zdaj je čas za drugo. Povabim vas k skupnemu branju. To naj bo samo slastna predjed. Košček, drobec celote. Naj vas Kojc prevzame, kot je mene. Jasno in preprosto.

»Človek more samo tedaj priti do prepričanja, da se bodo vse njegove želje izpolnile, če je popolno resnico, to je dejansko oblast duhovnih zakonov, tudi spoznal. Šele potem more v skladu z njimi tudi delovati.

Naše želje nam sporočajo, kar nam prasila hoče dati v prihodnosti.

Če je človek po kakršnikoli okoliščini prišel do prepričanj, da se bo zaželeno zgodilo, prenehajo naenkrat vse njegove prejšnje skrbi za prihodnost.

Zato zaželeno pride samo po sebi.

Pri napačno usmerjenem prepričanju in iz njega izvirajočem hotenju izsiliti zaželeno opazimo spremljajoče pojave, kot strah, nemir, skrb, nezadovoljstvo, upanje, pričakovanje, hrepenenje, zavist, žalost, jezo, besnost, sovraštvo. Vselej, kadar gojimo katerega teh nagibov, hočemo od prihodnosti nekaj izsiliti, ker smo prepričani, da se bo zgodilo nekaj nezaželenega. In takšno izsiljujoče hotenje je proti našemu prepričanju vselej brez moči, vendar ne le brez moči, nasprotno delujoče prepričanje se celo okrepi in to za toliko, za kolikor se naše hotenje bojuje proti njemu. Bolni na primer postane tem huje bolan, čem močenje hoče izsiliti ozdravitev.

Da se mora torej naša usoda oblikovati po želji, morate doseči življenjski nazor, ki vam omogoča biti nenehno prepričan, da se ob zgodilo zaželeno.

Sila, ki ustvarja, torej ni naše zavestno hotenje in prizadevanje, temveč naše podzavestno delujoče prepričanje oziroma naša vera.«

To so odseki poglavja, ki so se meni zdeli posebej privlačni iz knjige Učbenik življenja, Martin Kojc, Ljubljana 2002, Domus. Res priporočeno branje našega rojaka. Pustite, da vam večne resnice oplemenitijo življenje. Dopustite čarobnost...

Ljubek sijoč pristen dan, moje drage, moji dragi!

Cmok! Objem!

P.S.: Poslušajte svoje srce. Sledite mu! Olly Murs - Dance With Me Tonight
  (https://www.youtube.com/watch?v=F3EG4olrFjY)

Zdaj pa je!

Židovski trg, Maribor

Nekaj pa je včeraj prišlo k meni po naključju. (Pa ja! Kdo pa še sploh verjame v naključje!)

Kar naenkrat sem začutila, da bi rada šla v knjižnico. Imela sem eno točno določeno knjigo v mislih. Da zdaj ravno nisem do vseh knjižnic hodila, sem pogledala, kje jo imajo. Imeli so najnovejšo izdajo. Takoj sem se odločila, da grem. To bo zanimivo branje.

Potem je kolegica klicala z morja. Kako bere zdaj nekega novega avtorja, ravno tega, po katerega sem šla. Potem pa sva prišli na temo Kojca. Seveda je on tudi legenda. Že nekaj časa nazaj sva se pogovarjali, da bi začeli z deset tedenskim programom. Potem pa so prišle v vmes stvari. Pa sva odlašali. Že septembra bi naj začeli… Bom si kupila njegovo knjigo! To sem še ji rekla, potem pa je tema nanesla drugam!

Bila sem v bukvarni, večkrat, samo po to knjigo do Kojca Učbenik življenja. Pa je nikoli niso imeli. Do predzadnjič, ko mi je knjižničarka podarila fotokopije. Včeraj pa grem iz knjižnice. Nekaj me je vleklo tja! In imeli so jo! Knjiga je kot nova! Kako sem pa to bila vesela! To pa mi je polepšalo dan!

Seveda sem že včeraj začela z desettedenskim programom! Bom poročala sproti, kako gre. Kojca sem že večkrat prebrala, ampak je čas, da ga osvežim! Kako rada berem zvečer v postelji. Prav prijalo je s čajem z medom. Pravi užitek!

Ljubek srčen barvit iskren igriv dan!

Cmok! Objem!

P.S.: Odpiram srce možnostim, svojemu sijaju, ljubezni. To želim vsem. Srce naj bo naš glavni kompas. Tako je!

Povabilo k branju... Martin Kojc, Učbenik življenja, prvi teden

Slučajno sem šla v bukvarno, ker sem šla tam mimo na sprehod. Imeli so knjigo, ki sem jo že dolgo iskala. Zdaj pa sem se odločila, da vsak dan delam na njej. Ali ona na meni…

Seveda je to Učbenik življenja Martina Kojca. Vsak dan preberem poglavje, kot je po vrsti. Točna navodila so v knjigi, ki jo toplo priporočam.

Sem jo že prebrala. Večkrat. Zdaj pa res želim posvetiti svoj čas temu. No pa začnimo s prvo lekcijo, ki jo bom na kratko strnila. Vse to je samo povabilo (kot slastna predjed), da skupaj prebiramo znova našega ljubega Kojca.

I. lekcija

Odgovor na vprašanje, kaj moramo storiti, da se nam bi uresničile želje, bi vsak rad izvedel.

»V vsakem človeku je sila neuničljivega življenja nesmrtno jedro večnega zdravja. Ko jo spoznamo, celi vse rane, ki nam jih povzroča svet.«

O.S. Marden

Vse, kar se upira našim željam, izvira iz napačnih duhovnih usmeritev v nas.

V vsakem človeku dremljejo vsemogočne sile, ki lahko odvrnejo vsako nesrečo.

Vi sami si boste pomagali – z lastnimi duhovnimi silami, ki jih bomo skupaj usmerili na pravi tir.

Da bi dobili oblast nad svojim življenjem, morate predvsem spoznati, da je duh tisto prvo, vse povzročujoče v človeku.

Kaj razumemo pod pojmom duh? Razumemo običajno: misli, predstave, ideje, domišljijo, prepričanja, nazor, mnenja, z eno besedo – mišljenje, vaše mišljenje.

Vse v našem življenju je pod izključno oblastjo naših vsakokratnih prepričanj o našem življenju. To vzemite dobesedno, kjti ne velja samo za bolezni, temveč za vse v življenju.

Materija pokaže avtomatsko to, kar ji prepričanje predpiše. Toda obe – zrcalna slika in materija – sta mrtvi, brez moči in učinka. Obe sta le odsev, torej nič. Nobena od niju ni resničnost in nima nobene učinkujoče moči.

Sčasoma vam bo postalo popolnoma jasno, da se vse naše materialno življenje poraja iz našega prepričanja o njem. da je samo naše prepričanje resnično, bivajoče, vsem materialno pa je le preprosto zrcaljenje našega prepričanja o življenju.

Toplo vam priporočam knjigo, kjer so tedenske lekcije. Prvo poglavje sem zdaj brala en teden, pa ko sem izbrala ključne odstavek zame, se mi je vse zdelo sveže in novo. Pa kaj ni to zanimivo? Povabim vas, da beremo skupaj!

Ljubek pristen dan!

Cmok! Objem!

P.S.: Dobro branje je vedno drugačen pogled na življenje...